V največji slovenski banki so se odzvali na razpravo na torkovi izredni seji DZ, na kateri so na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljali tudi o zaposlitvi Praprotnika v NLB, poleg tega pa še o zaposlovanju v državnih podjetjih in sistemski korupciji.
Pri tem ponavljajo nekaj dejstev, na katere so že opozorili. V sporočilu za javnost tako poudarjajo, da so bili člani senata KPK (poleg Praprotnika še predsednik komisije Goran Klemenčič in Liljana Selinšek) že dva meseca v odstopu, ko je predsednik uprave NLB Janko Medja povabil Praprotnika k prijavi na razpis za novega direktorja centra za skladnost poslovanja pri NLB.
Ob tem še enkrat spominjajo, da se je Praprotnik takoj izločil iz postopkov, povezanih z NLB, komisija pa je tako lahko "opolnomočeno in pravnomočno" dokončala poročilo glede sodelovanja NLB s kadrovsko agencijo Korn Fery International.
Poročilo KPK o tej zadevi in Praprotnikova zaposlitev v NLB sta tako po zagotovilih banke dva, med seboj neodvisna in nepovezana dogodka. KPK je nedavno začela preverjati tudi postopke, povezane s Praprotnikovim odhodom na NLB.
V banki, ki jo je država konec minulega leta izdatno dokapitalizirala, del njenih slabih terjatev pa je končal na Družbi za upravljanje terjatev bank, ta pregled pozdravljajo in zagotavljajo, da aktivno sodelujejo s KPK in se nadejajo njenih čimprejšnjih rezultatov.
Še naprej namreč zagotavljajo, da je postopek izbora novega direktorja centra za skladnost v celoti potekal strokovno korektno, zakonito in etično. S tem, da so bili postopki neoporečni, se je po njihovih zagotovilih seznanil tudi nadzorni svet banke, ki jih lahko tudi vselej preveri.
Praprotnika so izbrali, ker je imel najustreznejše reference glede na cilj banke, da spremeni notranjo kulturo in okrepi organizacijsko integriteto. "Kakršnakoli drugačna sklepanja in zaključki so v celoti neutemeljeni," poudarjajo v NLB.
V NLB na koncu zagotavljajo, da ostajajo osredotočeni na posle in stranke ter na tekoče pozitivne rezultate s ciljem, da oplemenitijo zaupani denar davkoplačevalcev in vzpostavijo spet ugledno ter mednarodno konkurenčno in vzdržno uspešno banko. Pri teh prizadevanjih po njihovem prepričanju "ni prostora za politiko".
Vsak poskus vmešavanja političnih struktur v delovanje NLB je zato zanje nedopustno ravnanje. "Končni presojevalec našega dela in ravnanja so lahko le naše stranke, merilo pa mednarodna konkurenčnost," dodajajo.
Torkova izredna seja DZ se je končala brez sklepa, razprava pa se je v veliki meri vrtela okoli tega, ali imajo poslanci pravico in pristojnost, da razpravljajo o tovrstnih primerih. Predlagatelji so menili, da jim to pravico daje dejstvo, da zastopajo davkoplačevalce.
Najbolj viden rezultat dogajanja, povezanega z izredno sejo, je bil odstop prvega nadzornika NLB Franceta Arharja. Ta je odstopil že v petek minuli teden na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Kot ključni razlog je navedel prav stranpoti slovenskega korporativnega upravljanja in pomanjkanje dejanskih sprememb na tem področju.
"Poslanci, ministri, javni uslužbenci ... Vsi še vedno mislijo, da jim pripada, da upravam državnih družb naročajo svoje želje. To se v državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ne bi smelo dogajati," je ta teden poudaril v pogovoru za časnik Finance.