O Kosovi donosni pogodbi z NLB bi razpravljali tudi poslanci

Svetovalna pogodba, ki jo je sklenila največja slovenska banka, bi morala biti po mnenju Alenke Bratušek, Mirjam Bon Klanjšček in Bojana Dobovška deležna vsaj tolikšne pozornosti kot najbolj vroča tema zadnjih dni, plače vodilnih v Družbi za upravljanje terjatev bank.

V poslanski skupini v zahtevi za sklic nujne seje spominjajo, da družba, ki je v 90-odstotni lasti Kosa, skladno s pogodbo za banko opravlja specializirano forenzično revizijo slabih kreditov oziroma pregleduje kreditne mape in ugotavlja nepravilnosti.

Ob tem nepovezani poslanci opozarjajo, da je 100-odstotno državna NLB ustanovila tudi lasten center za skladnost poslovanja in krepitev integritete, ki ga vodi nekdanji član senata KPK Rok Praprotnik. Po njihovem mnenju ni jasno, kaj natančno ta center dela, če je bilo treba najeti podjetje R.U.R.

Za razjasnitev vseh okoliščin porabe denarja, ki so ga po mnenju nepovezanih poslancev z milijardnimi injekcijami v zadnjih letih prispevali tudi državljani, predlagajo, da se seje med drugim udeležijo minister za finance, predsednik uprave NLB, predsednik računskega sodišča ter predstavniki Banke Slovenije.

O pogodbi NLB s podjetjem nekdanjega kriminalista in predsednika KPK je nedavno podrobneje pisal časnik Finance, že pred tem pa je decembra lani o Kosovem sodelovanju z NLB pisal tednik Reporter.

Svetovalno pogodbo je podjetje R.U.R po pisanju Financ z NLB za obdobje treh let sklenil 22. septembra lani, končna vrednost pogodbe pa ni opredeljena, določena je le urna postavka za svetovalno uro. Ta po pisanju Financ stane 218 evrov. Pogodba naj bi bila sicer sklenjena do leta 2017.

Finance so na podlagi javno dostopnih baz podatkov objavile, da je Kosovemu podjetju R.U.R. prek sodelovanja z NLB v letu dni uspelo ustvariti 765.000 evrov prihodkov. Kos z ekipo sodelavcev pregleduje kreditne mape in ugotavlja, ali se v njih skrivajo nepravilnosti oz. celo sumi kaznivih dejanj. Na podlagi njegovih ugotovitev se NLB odloča za ovadbe ali odškodninske tožbe.

Kos je v pogovoru za TV Slovenija pojasnil, da s sodelavci - R.U.R. naj bi imel sicer dva redno zaposlena - ugotavlja dejansko stanje pri posojilih, ki niso bila povrnjena. Ugotavlja elemente kazenskopravne, civilnopravne in delovnopravne odgovornosti.

Zavarujejo tudi dokaze in jih posreduje tožilstvu, če je treba. Kos zagotavlja, da sodelujejo s tožilstvom in z banko pri morebitnih delovnopravnih postopkih. Ugotavljajo tudi, kje je premoženje, iz katerega bi se banka lahko poplačala. To premoženje poskuša najti in zavarovati premoženje, banki pa pomaga še pri poplačilu odprtih dolgov.

Kos je tudi zanikal pisanje Financ glede dosedanjih honorarjev. Tri mesece po sklenitvi osnovne pogodbe, ki je sicer objavljena na spletni strani NLB, je banka zaradi povečanega obsega posla po njegovih besedah zahtevala znižanje honorarja, v kar je R.U.R. privolil.

Dejal je, da so do zdaj prek pogodbe z NLB ustvarili 658.000 evrov prihodkov, kar je po njegovih besedah za polovico manj, kot so bili plačani za enako delo v eni primerljivih avstrijskih bank. Kot osnovni moto njihovega dela pa je navedel to, da banka z njimi nima nobene škode.

V javnosti so se že odzvali tudi v NLB. Dejali so, da so zaradi velikega obsega kreditnih spisov in kadrovske podhranjenosti na tem področju iskali zunanjo pomoč pri izvajanju forenzičnih preiskav. Podjetje R.U.R. je bilo po njihovih pojasnilih izbrano zato, ker je med tremi podjetji, ki so se pojavili na poziv, najbolj kakovostno in celovito opravilo testni primer. Ta je bil v resnici tudi realni primer iz nabora preteklih poslov, ki jih pregleduje banka. Povedali so še, da je delo na pregledu slabih terjatev večinoma že opravljeno.