S tem se poenostavlja upravljanje župnij, duhovna oskrba pa ostaja podobna ali enaka, so zagotovili v nadškofiji. V mariborski nadškofiji pa zaradi vse manj duhovnikov ustanavljajo pastoralne enote.

V ljubljanski nadškofiji se je s 1. januarjem 12 manjših župnij pridružilo sosednjim večjim župnijam. Tako se je Šentožbolt pridružil župniji Blagovica, Češnjice in Zlato Polje župniji Brdo, Janče župniji Prežganje, Bukovščica župniji Selca, Babno Polje Staremu trgu pri Ložu, Žabnica pa Sv. Duhu pri Škofji loki. Dosedanje župnije Leskovica, Nova Oselica in Stara Oselica so se pridružile župniji Trata, župniji Dražgoše in Zali log pa Železnikom.

Kot je za STA navedel generalni vikar ljubljanske nadškofije Franc Šuštar, sicer tudi ljubljanski pomožni škof, je razlogov za to več, prvi je majhno število vernikov v teh župnijah. "Vernike iz teh župnij bi radi povezali v večje skupnosti vernikov večjih župnij na vseh področjih: pastoralnem, pri bogoslužju, verouku otrok, romanjih, oratorijih, raznih župnijskih skupinah. Večinoma verniki teh župnij že sodelujejo med seboj, saj imajo istega župnika," je pojasnil. Poleg tega pa je po njegovih besedah tudi vsako leto manj duhovnikov in zato morajo "poskrbeti, da bodo njihove moči primerno razporejene po vsej škofiji".

V vseh 12 dosedanjih župnijah, ki so pridružene večjim, je 5400 prebivalcev, od tega 5000 katoličanov, med njimi pa je 800 takšnih, ki redno obiskujejo nedeljske maše, je navedel Šuštar.

Pojasnil je, da bo duhovna oskrba vernikov podobna ali enaka, kot je bila doslej, saj njihovi župniki ostajajo isti. Te župnije so bile namreč že dolgo časa v soupravi. Dokler bo mogoče, se bodo v dosedanjih župnijskih cerkvah, ki so z novim letom postale podružnice, v razumni meri ohranili vsi dosedanji obredi. "Pri vseh drugih dogodkih pa bodo verniki povabljeni, da sodelujejo z verniki v povečanih župnijah, saj bodo župljani te povečane župnije," je dodal.

Z združevanjem župnij po njegovih navedbah na nek način poenostavljajo vodenje in upravljanje župnij s strani župnika. "Namesto dveh, treh ali štirih župnij bo imel župnik sedaj eno ali dve župniji, kar pomeni manj birokratskih obveznosti in posledično več časa in energije za pastoralno delo," je pojasnil.

Skupina vernikov iz Dražgoš s pritožbo na ukinitev župnije

Skupina vernikov iz Dražgoš pa se je ljubljanskemu nadškofu Stanislavu Zoretu pritožila na odločitev o ukinitvi njihove župnije. Po njihovem mnenju je bila odločitev sprejeta postopkovno neustrezno, netransparentno ter brez sodelovanja župljanov. Razlogi za ukinitev niso bili jasno predstavljeni niti utemeljeni, prav tako verniki niso prejeli obrazložitve mnenja duhovniškega sveta, s katerim se je nadškof posvetoval, je v sporočilu za javnost navedel prvopodpisani pod pritožbo Rok Pintar.

Ob tem so izpostavili tudi izjemen zgodovinski in simbolni pomen župnije Dražgoše, kjer so po uničenju v drugi svetovni vojni "župljani kljub težkim razmeram in nasprotovanju oblasti zgradili novo cerkev sv. Lucije, prvo po vojni povsem na novi lokaciji zgrajeno cerkev v Sloveniji". Po prepričanju pritožnikov nujnost ukinitve župnije ni bila izkazana in niso bile predstavljene alternativne rešitve. Pojasnili so, da so pritožbo pripravili na podlagi sodb vatikanskih sodišč v sorodnih primerih ukinjanja župnij, v katerih so bile zaradi različnih, tudi postopkovnih napak razveljavljene odločitve škofov o ukinitvi župnij.

Kot je Pintar pojasnil za STA, odgovora na pritožbo teden dni po njeni vložitvi z nadškofije niso prejeli. Tudi STA na odziv nadškofije še čaka.

Število duhovnikov pada

V ljubljanski župniji je do podobnega združevanja župnij prišlo tudi pred sedmimi leti, ko se je 12 manjših župnij pridružilo večjim, pred dvema letoma sta se pridružili še dve. "Proces se bo postopoma nadaljeval, saj spremenjene razmere narekujejo prilagoditev mreže župnij, ki je pravzaprav stara 250 let - iz časa cerkvenih reform cesarja Jožefa II," je pojasnil Šuštar.

V Nadškofiji Ljubljana se je tako z novim letom število župnij zmanjšalo z 220 na 208, približno tretjina pa jih je v soupravi, kar pomeni, da to župnijo upravlja župnik iz sosednje župnije. Med župnijami je ena personalna, in sicer bolniška župnija.

V ljubljanski nadškofiji imajo sicer 149 župnikov, ki upravljajo župnije, poleg njih pa 15 kaplanov in 69 večinoma starejših duhovnikov, ki pomagajo po posameznih župnijah. Med njimi so tako škofijski duhovniki kot tudi redovniki, ki opravljajo poslanstvo na župnijah. Povprečna starost duhovnikov v ljubljanski nadškofiji je 63 let.

Število duhovnikov sicer pada. Leta 2007 je imela ljubljanska nadškofija 319 duhovnikov, leta 2016 jih je bilo 296, leta 2024 pa 255.

V mariborski nadškofiji zaradi pomanjkanja duhovnikov ustanavljajo pastoralne enote

Trend padanja števila duhovnikov velja za vso Slovenijo. V Nadškofiji Maribor je ob njeni ustanovitvi leta 2006 delovalo 211 duhovnikov, ob začetku leta 2025 pa 145. "Seveda je v kraju in v župniji, ki ostane brez duhovnika, duhovna oskrba skromnejša. Tudi število maš se mora prilagoditi glede na možnosti. Kar nekaj župnijskih cerkva je, kjer ni več mogoče imeti vsako nedeljo nedeljske maše," je za STA pojasnil nadškofijski kancler Janez Lesnika.

Mariborska nadškofija je po njegovih navedbah ozemeljsko razdeljena na 143 župnij, na njenem območju pa deluje tudi personalna župnija, in sicer študentska, ki so jo ustanovili zaradi potreb povezovanja študentov iz Slovenije in tujine, ki študirajo v Mariboru.

"Zaradi manjšega števila duhovnikov in posledično nezasedenosti predvsem manjših župnij ustanavljamo t. i. pastoralne enote. Več sosednjih župnij se poveže v pastoralno enoto. Načrtujemo tudi, da se bodo manjše župnije lahko pridružile sosednji, morda večji. Demografske spremembe so zelo podobne na celotnem slovenskem ozemlju, le pot in način, kako se v Cerkvi prilagoditi novim razmeram, sta nekoliko različna, a so ukrepi podobni v vseh škofijah v Sloveniji," je pojasnil Lesnika.

V Škofiji Koper pa so podobno kot v ljubljanski z letom 2018 preuredili župnije, tako da so 90 župnij, dva vikariata in eno kaplanijo pridružili 42 župnijam. Od tedaj v koprski škofiji deluje sto župnij. Kot so ob takratni spremembi pojasnili v škofiji, so imele vse pridružene župnije skupaj nekaj več kot 26.500 prebivalcev, kar je predstavljalo približno desetino prebivalcev.

Kot so v koprski škofiji pojasnili za STA, je od tedaj upadlo število duhovnikov, v začetku leta 2025 je bilo 120 duhovnikov in dva diakona.

V Škofiji Murska Sobota pa denimo število župnij od ustanovitve škofije ostaja nespremenjeno, na njenem območju jih deluje 36. V tej škofiji deluje 41 duhovnikov, pred 20 leti jih je bilo na tem območju 56. "Zaenkrat duhovna oskrba ni okrnjena, je le več dela za posameznega duhovnika. V nekaterih župnijah je kakšna maša manj, predvsem zaradi manjšega obiska oz. manjšega števila katoličanov," so pojasnili za STA.