Petrič je policiste označil za čarovnike, ker jim to uspeva.  Zaveda se, da so brez zaupanja javnosti sami sebi namen. Napoveduje predvidljiv karierni sistem z močnimi vodji. "Dvigniti moramo profesionalnost," je odločen.

Petrič, ki je vodenje policije prevzel januarja, poln mandat pa je dobil šele oktobra, zatrjuje, da njegovega imenovanja ni nihče pogojeval z ničimer. Je pa sam postavil pogoj, da bo funkcijo sprejel le, če bo lahko organizacijske in sistemske nepravilnosti v policiji izboljšal.

Na vprašanje, kaj se je dogajalo v policiji pred tem in ali drži, da je bila politizirana, zdaj pa ni več, je zmajal z glavo. Kot je dejal, težko sodi, ali se je v preteklosti kdo v kadrovanje policije vmešaval, če pa bi to ugotovil sam, "bi se prvi dvignil s tega položaja".

"Nobena elita, ne politična ne gospodarska, se ne sme vpletati v delo policije. Naloga generalnega direktorja je, da tukaj postavi resno piko," je poudaril. "Kakršnekoli drugačne rešitve pokažejo na slabost sistema in zmanjšujejo zaupanje v policijo," je dodal.

Tudi sam ni nikoli imenoval neposrednega podrejenega brez neodvisne strokovne presoje. Pri vsakem imenovanju je pridobil mnenje strokovne komisije, ki je na podlagi vnaprej določenih meril preverila, kateri kandidat je najbolj usposobljen.

Z razpisom, ki bo objavljen v roku pol leta, bo iskal tudi novega direktorja Policijske uprave (PU) Novo mesto. Zdajšnji šef Igor Juršič ni odstopil, ampak je po ugotovitvah nadzora, ki so ga opravili po razkritju nepravilnosti pri policijski obravnavi dogodkov v noči tragičnega napada na Aleša Šutarja, sam predlagal, da službovanje zaradi zagotavljanja višjih standardov dela nadaljuje na drugem področju, kjer da ima bogate izkušnje. Ukvarjal se bo s področjem zasebnega varovanja in dela v večkulturni skupnosti.

Petrič je pojasnil, da v zadnjih treh letih 17 nadzorov nad delom PU Novo mesto ni pokazalo pomembnih pomanjkljivosti, prav tako nepravilnosti, ugotovljene v noči tragičnega dogodka, niso bile takšne, da bi lahko spremenile njegov potek.

Je pa nadzor, ki ga je odredil, pokazal na pomanjkljivo koordinacijo številnih policijskih enot, napotenih na jugovzhod države, pa tudi na nejasno hierarhijo vodenja in odločanja. Bora Jegliča, pomočnika direktorja ljubljanske policijske uprave, je prepoznal kot začasnega vodjo PU Novo mesto.

Juršič pa se seli na Generalno policijsko upravo. "Z novo spremembo sistemizacije bodo vsi višji policijski svetniki, ki so premeščeni v vodstvo policije pod generalnega direktorja, spadali v novo službo za razvoj doktrine slovenske policije in tam razvijali svoje znanje, ki ga nesporno imajo," je ob tem dejal Petrič. Prepričan je namreč, da mora policija strokovna znanja stalno nadgrajevati. "Moje vodilo je, da tisto, kar smo delali včeraj, lahko delamo še danes, jutri moramo zadeve izboljšati, ker se razmere okrog nas spreminjajo," je opozoril.

Za odzivanje nanje pa policija potrebuje primerno opremo in pooblastila. Dodatna pooblastila, ki jih prinaša Šutarjev zakon, ki je začel veljati v sredo, tako niso le odraz trenutne družbene klime, ampak tudi dolgo pričakovani odgovor na zgolj nekatere potrebe in predloge policije.

Ta že dalj časa opozarja, da brez sodobne tehnične opreme ne more preiskovati novih oblik kriminala, kot je kibernetski kriminal, spolne zlorabe otrok na spletu, spletne goljufije in podobno, prav tako težko izsledi hudodelske družbe, ki med seboj komunicirajo prek različnih kriptiranih aplikacij. Tega jim tudi Šutarjev zakon ne prinaša, bodo pa lažje nadzirali varnostno-tvegana območja.

Petrič se zaveda, da se z vsakim pooblastilom policije po eni strani javnost odpoveduje zasebnosti, po drugi strani "pa ima danes že vsak otrok dron s kamero, ki ga lahko uporablja, policija pa ne".

Dodal je, da je namen ukrepov iz Šutarjevega zakona, ki predvidevajo nadzor, preventiven. "Raziskave v tujini pokažejo, da tam, kjer je videonadzorni sistem, storilci ponavadi ne izvršujejo kaznivih dejanj," je bil jasen. Vsem tistim, ki menijo, da bi bilo bolje, če bi policisti opazovali neko območje z daljnogledi, pa sporoča, da je za kaj takega policistov premalo. Poleg tega so tako njihova kot pričevanja drugih prič pogosto prevpraševana na sodišču, posnetek pa nudi jasen dokaz, brez potrebe po izpostavljanju prič.

Za nakup tehnične opreme za policijo je v Šutarjevem zakonu opredeljeno 1,2 milijona evrov sredstev, kupili bodo dodatne kamere, drone, protidronsko zaščito in sistem za prepoznavanje registrskih tablic.

Bi si pa želel, da bi v zakonu ostala tudi možnost sodnega tehtanja nezakonito pridobljenih dokazov, saj se mu zdijo nekatere omejitve, ki veljajo danes, nesprejemljive. Zlasti ga moti retroaktivnost, ko sodišče po več letih ugotovi, da neka odredba, ki je bila v času storjenega kaznivega dejanja zakonita, danes to ni več.

Tako je nanizal več primerov, ko je policija prišla do storilca, mu celo zasegla nedovoljene predmete, na primer drogo, a po izločitvi ostala brez dokazov.

Problem je tudi, ker so nekatera prikrita preiskovalna dejanja v drugih državah dopustna, pri nas pa ne. "Vse spremembe zakona o kazenskem postopku v zadnjih 30 letih so šle v prid osumljenca," je bil kritičen. "Zame je nesprejemljivo, da storilci izbirajo, kje se jim splača biti obravnavan. Slovenija ne sme postati oaza za storilce, v kateri bodo postopki pregona bolj zakomplicirani, kazni pa milejše," je dodal.

Petriča je januarja ob nastopu vedejevstva pričakala tudi naloga reorganizacije nekdanjega centra oziroma sedanjega urada za varovanje in zaščito. Med drugim so tamkajšnje vodstvo bremenili očitki o neučinkovitem delu, po katerih je Petričev predhodnik Senad Jušić odstopil.

Urad so reorganizirali v pet sektorjev, znotraj katerih je več vodij, ki imajo jasno določene naloge, pravi zdajšnji šef policije, sicer dolgoletni karierni policist. Izpostavlja, da mora biti razmerje med vodji in zaposlenimi ravno pravšnje. "Če nekdo vodi več sto ljudi, jim še dober dan ne more reči, kaj šele, da bi vedel, kako delajo," je ponazoril.

Dodatno so imenovali tudi vodje varovanj varovanih oseb ter s tem vzpostavili sistem nadzora in usklajevanja.

Z reorganizacijo ni nihče ostal brez službe, kot se je ugibalo v javnosti, prav tako pa centra kadrovsko niso bistveno okrepili. Zdajšnji zaposleni so se prijavili na razpis, komisije pa so jih razvrstile na delovna mesta na podlagi merljivih kriterijev, je zagotovil.

Napovedal je tudi reorganizacijo preostalega dela policije, kar da ne bodo zgolj kozmetični popravki, začeli pa bodo prav pri službah, ki sodijo pod Generalno policijsko upravo. "Ugotoviti moramo, kaj je treba optimizirati ob dejstvu, da nas je čedalje manj in da več delamo," je povedal.

Petričeva prednostna naloga ob prevzemu polnega mandata oktobra letos je bilo prav reševanje kadrovskega vprašanja. "Takoj smo zagnali vse možne kampanje, ki smo jih lahko," je dejal. Mlade nagovarjajo preko družbenih omrežij, v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje in šolami.

To je obrodilo sadove, saj se je v Policijsko akademijo v Tacnu letos vpisalo 199 bodočih policistov, kar je največ v zadnjih letih. Želijo pa si doseči 300 kandidatov na leto.

Tudi trend zaposlovanja v policiji se je letos obrnil navzgor. Letos je v policiji 7972 zaposlenih, kar je 73 več kot lani ob koncu leta. "Ni vse tako hudo in črno, gremo gor!" je bil optimističen, medtem ko je pokazal na graf števila zaposlenih.

Z občinami, kjer je policistov premalo, iščejo možnosti dodelitve neprofitnih stanovanj, morali pa bi tudi prenoviti dotrajano infrastrukturo in s tem izboljšati pogoje dela na postajah in upravah. Še vedno pa je postopek zaposlovanja v policiji predolg, priznava, traja namreč tudi več kot pol leta.

Pomembno je tudi zadrževanje obstoječega kadra v policiji. Največ lahko naredi vsak sam s spoštljivimi odnosi in kolegialnostjo. "Od vsakega policista zahtevam strokovnost, integriteto in človeški obraz," je poudaril. Pri delu pa morajo biti največji zgled drugim ravno vodje, ki ne morejo od policistov nekaj zahtevati, sami pa delati drugače, meni.

Postavljajo tudi karierni sistem, v katerem nihče ne bo mogel več preskočiti tri ali več stopničk, saj si ne želi kadra, ki bi bil strokovno nekompetenten. S tem bodo zaposleni bolj zadovoljni, saj bodo v sistemu, "ki bo jasen kot poštevanka", vedeli, kaj jih čaka.

Na kratek rok pa pri kadrovski stiski pomaga tudi vojska, ki po aktivaciji 37. člena zakona o obrambi sodeluje s policijo pri varovanju meje in obravnavi migrantov.

Čeprav so migracije v upadu, pa je še vedno vsak dan treba prepeljati v registracijske centre od 80 do 100 tujcev. "Ker v policiji nimamo avtobusa, smo jih morali voziti z avtomobili. To pomeni po dva policista na tri migrante. Vojska ima svoj avtobus in jih lahko naenkrat, z eno patruljo ob pomoči vojakov, prepeljemo 30. Namesto 20 policistov za isto nalogo porabimo dva," je kot največji doprinos tega ukrepa opisal Petrič. Ob tem poudarja, da se vojske ne gre bati. "To so možje, ki nas varujejo in prvi priskočijo na pomoč ob naravni nesreči," je spomnil.

Petrič bo imel do volitev na mestu političnega sogovornika nekdanjega policijskega kolega. Novi minister za notranje zadeve Branko Zlobko, s katerim sta že opravila prvi pogovor, dobro pozna naloge policije. A na delo policije to ne bo vplivalo. "Tukaj ni vmešavanja. Generalni direktor policije vodi policijo," vztraja Petrič.