Revija Reporter
Slovenija

V DZ: Jankovićeva medijska podoba se ne ujema z njegovim življenjskim nazorom

STA

28. jan. 2012 14:11 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Državni zbor razpravo o kandidatu za mandatarja Janezu Janši nadaljuje z nastopi poslank in poslancev. V dosedanji razpravi poslanci ostajajo na podobnih stališčih in poudarkih kot njihove stranke. Za poslance koalicije je tako Janez Janša v tem trenutku najboljša rešitev za državo, medtem ko se v PS in SD bojijo, da bodo videli "že videno".

Eva Irgl (SDS) tako današnji dan vidi kot pozitiven, saj bomo "po vseh neuspelih poskusih končno dobili mandatarja za sestavo vlade". Izrazila je prepričanje, da je Janša v tem trenutku tudi najboljša rešitev za državo.

V to dvomi Andreja Črnak Meglič (SD), ki se boji, da bomo videli že videno iz let 2004-2008. Moti jo tudi program kandidata, predvsem hitra prodaja državnega premoženja in hitra razbremenitev kapitala. "Razprodaja premoženja v času recesije ni smiselna, saj zanj ne bomo dobili toliko, kot bi sicer," je opozorila.
 
Stanko Stepišnik (PS) v programu kandidata za mandatarja pogreša konkretne cilje in ukrepe, posebej zapis tega, kako, kdaj in s čim pognati gospodarstvo, da bo začelo zaposlovati. "Zato me je strah," je dejal.
 
Matej Tonin (NSi) je nasprotno ocenil, da je Janša človek, ki ima v tem trenutku največ mandatarskih izkušenj. Posredno mu je pritrdil tudi Janez Ribič (SLS) in poudaril, da se tudi oseba za vodenje države potrjuje in utrjuje dolga leta in je ni mogoče ustvariti čez noč s pomočjo medijev. "To se je tokrat zgodilo, na prvi izkušnji pa se je potrdilo, da se medijska podoba ne ujema z njegovim življenjskim nazorom. Zato mu v DZ ni uspelo zagotoviti niti osnovne podpore poslancem," je dejal o Zoranu Jankoviću, ki je poskusil postati mandatar pred Janšo.
 
Melita Župevc iz Pozitivne Slovenije (PS) se je vprašala, zakaj bi zdajšnjemu kandidatu za mandatarja verjeli, "da bo tokrat bolje, če pa je bilo prvič slabše". Dotaknila se je tudi gospodarsko-finančne krize in izrazila prepričanje, da je k sedanji krizi prispevala tudi današnja koalicija, čeprav se je poimenovala za koalicijo za izhod iz krize. SDS je namreč po njenih besedah in besedah nekaterih njenih drugih poslanskih kolegov nasprotovala nekaterim ključnim reformam, ki jih je skušala izpeljati vlada v odhajanju.
 
Franc Jurša je pojasnil, zakaj so se v DeSUS odločili, da gredo v koalicijo s SDS, Listo Virant, SLS in NSi. V stranki so se, kot je povedal, po volitvah zavedali, da se morajo o koaliciji pogovarjati z relativnim zmagovalcem volitev. To so tudi počeli, dokler niso spoznali, da Janković zaradi premajhnega števila glasov ne more oblikovati koalicije. Ker je država v krizi in država nujno potrebuje vlado, so se odločili za pogovore z desnosredinskimi strankami.
 
Za poslanca madžarske manjšine Laszla Göncza pa je bilo pri odločanju o tem, katerega kandidata podpreti za mandatarja, najpomembnejše vodilo, da mora imeti mandatar vsaj minimalno, nedvoumno večino, in da poslanca manjšin nista jeziček na tehtnici.
 
Poslanec SDS Vinko Gorenak pa je izpostavil, da ga veseli, da sta SD in PS napovedali, da bosta konstruktivna opozicija, hkrati pa ga čudi, da je PS tudi že napovedala, da bo v četrtek sprejeto novelo zakona o vladi poslala v presojo ustavnemu sodišču. To je sicer legitimno, vendar pa bo morala omenjena stranka "državljanom sama pojasniti, zakaj imamo 18 ministrov in zakaj ne 12", je dejal.
 
Predsednica NSi Ljudmila Novak je po predstavitvi stališč poslanskih skupin novinarjem danes dejala, da je slišala nekatere govorice, za katere pa upa, da niso resnične, in sicer da so se ponujale milijonske vsote v domnevni trgovini z glasovi, vendar ne pred tem glasovanjem. Poudarila je, da so to le govorice in da dokazov nima.
 
Dejan Židan (SD) pa je o tem dejal, da "ta gospa rada govori o milijonih". "Jaz sem si jo zapomnil, ko je govorila o milijonih, kako bo država privarčevala pri materialnih stroških. Z velikim zanimanjem spremljam te njene napore," je novinarjem povedal Židan.