Čufer: Da so bila podjetja v Sloveniji vredna milijarde, je bila zgolj iluzija

"Iz podjetij v državni lasti se najbolj napajajo najbolj enaki med enakimi. Veliko teh skled je že praznih ali celo prevrnjenih in razbitih: logistika, gradbeništvo, trgovci, pivovarji, zato interesa za politično obvladovanje teh sektorjev ni več," je minister odgovoril na vprašanje, ali se za govorjenjem o nacionalnem interesu skriva zadovoljevanje parcialnih interesov. Pričakuje, da bo pri razpravi o strateškem lastništvu največ razprave o energetiki.

Meni, da bi moralo biti strateško tisto, kar zagotavlja nacionalno varnost, torej logistične povezave, infrastruktura na letališčih in v Luki Koper ter železnice. To ne pomeni, dodaja, da mora biti našteto v 100-odstotni državni lasti, infrastruktura se lahko odda tudi upravljanje s koncesijo.

V razpravi o Slovenskem državnem holdingu (SDH) v DZ se bo po njegovem mnenju pokazalo, ali je slovenska politika sposobna upravljati državno premoženje, ne da bi ga pri tem plenila.

Slovenska podjetja, katerim primanjkuje pet milijard evrov kapitala, bodo po njegovem mnenju potreben kapital lahko dobila od strateških partnerjev v tujini, ker je kapitala v Sloveniji razmeroma malo.

"Tudi pred letom 2004 ga je bilo malo. Da so bila podjetja v Sloveniji vredna milijarde, je bila zgolj iluzija. Kapitala ni bilo, bil je le zasebni dolg, ki je zdaj postal javni dolg. Razdelili smo si ga z dokapitalizacijo bank. Spet se vračamo v fazo pred pivovarsko vojno, ko je Slovenija šla v smer, ki je bila precej bolj tržna," pravi minister.

Glede prodaje deleža v NLB do 25 odstotkov in ene delnice minister pravi, da so dali zavezo, da bo država ohranila manjšinski kontrolni delež. Če pa se bo skozi proces privatizacije izkazalo smiselno, da proda celotni delež, pa bodo to predlagali DZ, napoveduje minister.

Meni, da predčasnih volitev ne bo in da niti ne bi vplivale na bančno sanacijo. Vlada ima pooblastila za sprejemanje odločitev v zvezi z bankami, kljub temu pa si država daljše politične krize ne more privoščiti, saj bi pomenilo višje stroške financiranja.

Minister ocenjuje, da se bodo koraki vlade odrazili v stabilnosti in kasneje v izboljšanju bonitetnih ocen. Na vprašanje, ali dražje zadolževanje odtehta to, da trojke ni, odgovarja, da se ob izhodu iz trojke plača dražje obrestne mere in izhodni strošek. "Trojka želi zarezati hitro in več, kot je potrebno, zato da se lahko čim prej umakne. Tudi zato njeni ukrepi ne gredo vedno po optimalnem vrstnem redu," pravi minister.