Volivci so se torej opredeljevali, ali bodo glasovali za Janšo ali proti njemu. Na neki način je bila podobna situacija v Italiji, kjer je bil Berlusconi. Tudi on je bil na sceni zelo dolgo, ampak še vedno manj kot naš predsednik vlade. Tudi tam je bila podobna situacija, saj so se ljudje odločali za Berlusconija ali proti njemu.
Hočem povedati, ker se dostikrat govori, zakaj ljudje volijo proti določenemu človeku, zakaj se opredeljujemo za ali proti temu istemu človeku, je odgovor prav to: zato ker je tako dolgo na politični sceni. Tudi če gledamo njegov mandat: on zdaj vodi tretjo vlado. Mislim, da je prvo vlado zelo dobro vodil. To je bilo 2004 – 2008. Druga vlada je bila že bolj tako. Če ne bi bil tako egocentričen, kot je, bi v tistem trenutku, ko je KPK ugotovila, da ne zna pojasniti izvora svojega premoženja, za mandatarja predlagal nekoga drugega in koalicija bi šla naprej. Raje je videl, da je takratna opozicija prevzela oblast. Za njim potop.
Njegova tretja vlada pa se je začela z brutalnostjo. Epidemijo je izkoristil za krepitev svoje oblasti, za onemogočanje demokracije, sprožil je vojno proti medijem. Prosim lepo, kdo na Zahodu, ki ga imamo za vzor, npr. Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, se pa gre vojno z mediji? Pri nas pa se gre vojno z mediji. Ali pa ta zaplet s tožilstvom. Ni hotel potrditi tožilcev. Kregal se je z Evropsko unijo, komisarji, poslanci. Norčeval se je iz evropskih poslancev. Najprej jih je sam vabil v Slovenijo, potem pa se z njimi ni hotel srečati in jih je žalil na tviterju. Podobno velja za STA, pri čemer je treba vedeti, da je parlament sprejel zakon, ki ga vlada sploh ni hotela upoštevati. Ta zakon se je nanašal na financiranje STA.
Vmes je o stvareh odločilo ustavno sodišče, denimo o zakonu o nalezljivih bolezni. Potem so začeli napadati ustavno sodišče, češ da so oni krivi za epidemijo. Kakšen odnos je to do ustavnega sodišča? Ali pa da je kriva opozicija. Ampak recimo, če imamo predsednika vlade, vlado ali ministre, ki rečejo, da ne bodo spoštovali odločitev ustavnih sodnikov ali sodnikov, kako potem lahko pričakujemo od navadnih državljanov, da bodo spoštovali sodišča, če jih oni ne. To se mi zdi ključen problem: spodkopavanje inštitucij, vsakogar in vseh, ki ni »naš«, ki se z njim ne strinja.
VEČ V SPODNJEM INTERVJUJU OD 21.40 MINUTE DALJE
