Razlog, zaradi katerega je zdaj znan precej več ljudem, je skrivnostna bolezen, ki je decembra oziroma novembra lani izbruhnila v kitajskem velemestu Vuhan in se od tod razširila po vsem svetu.
Govorimo seveda o covidu-19 oziroma koronavirusni bolezni, ki jo povzroči novi koronavirus. Ghebreyesus, ki je od julija 2017 generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se pri odzivanju na to bolezen po mnenju mnogih ni preveč proslavil.
O tem, da v Vuhanu razsaja skrivnostna pljučnica, je Kitajska Svetovno zdravstveno organizacijo obvestila 31. decembra lani. 23. januarja, ko so Kitajci dali v karanteno 11-milijonski Vuhan, je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da virus še ni postal grožnja svetovnemu javnemu zdravju.
Ghebreyesus je tega dne novinarjem dejal, da virus sicer lahko povzroči hujšo bolezen, ki vodi v smrt, a se pri večini ljudi izraža z bolj blagimi simptomi. A že nekaj dni pozneje, 27. januarja, so iz Svetovne zdravstvene organizacije sporočili, da je tveganje za okužbo z novim koronavirusom tudi na globalni ravni veliko.
Obenem so se v Svetovni zdravstveni organizaciji, ki je agencija Združenih narodov in ima sedež v Ženevi, izgovarjali, da so pred tem narobe navajali, da je tveganje zmerno. Tiskovna predstavnica WHO Fadela Chaib je pojasnila, da je napaka nastala v zapisu.
Šele 30. januarja je Svetovna zdravstvena organizacija po vsem svetu razglasila izredne razmere zaradi novega koronavirusa. Ghebreyesus je takrat novinarjem dejal, da razglasitev izrednih razmer ni nezaupnica Kitajski oziroma da ukrep ni bil sprejet zaradi pomanjkanja zaupanja v odziv kitajske oblasti na krizo.
Na račun Ghebreyesusa se zadnje čase krepijo očitki, da ni dorasel položaju in da je skupaj s Pekingom celo soodgovoren za pandemijo novega koronavirusa.
Etiopijec na čelu WHO je še dodal, da ni razloga za pretirane odzive. Da je Ghebreyesus še vedno podcenjeval virus in da so ga bolj kot svetovno zdravje skrbeli kitajski interesi, pa je dokazal z besedami, da WHO ne priporoča in dejansko nasprotuje kakršnim koli omejitvam glede potovanj ali trgovanja s Kitajsko.
Ko so dan pozneje ZDA prepovedale vstop ljudem, ki prihajajo v ZDA iz Kitajske in bi lahko v ZDA prenašali novi koronavirus, je Ghebreyesus grajal ZDA in zagotavljal, da za zaustavitev širjenja virusa prepovedi potovanj in omejitve niso potrebne. Še več, očital je ZDA, da takšni ukrepi samo povečujejo strah in stigmo, nimajo pa velikega učinka za javno zdravje.
Ghebreyesus je še svetoval drugim državam, naj ne sledijo zgledu ZDA. Nekaj dni pozneje, 4. februarja, je Ghebreyesus še vedno hvalil oblast v Pekingu in grajal »bogate države«, da so zelo v zamudi pri deljenju informacij o okužbah z novim koronavirusom.
Čeprav se je število okužb po vsem svetu nezadržno povečevalo, je Ghebreyesus še vedno zavračal mnenje, da gre pri koronavirusni bolezni za pandemijo. Šele 11. marca je Svetovna zdravstvena organizacije izbruh novega koronavirusa razglasila za svetovno pandemijo.
Na račun Ghebreyesusa se zadnje čase krepijo očitki, da ni dorasel položaju in da je skupaj s Pekingom celo soodgovoren za pandemijo novega koronavirusa. Pri tem kritiki poudarjajo, da po izobrazbi sploh ni zdravnik in da ni imel pred zasedbo položaja generalnega direktorja WHO nobenih zdravstvenih izkušenj na svetovni ravni.
Zadnje čase veliko kritik na račun Svetovne zdravstvene organizacije leti tudi zaradi njihovega stališča, da naj zaščitne maske nosijo samo okuženi oziroma oboleli, saj da ni dokazov, da nošenje maske ščiti pred okužbo.
Ghebreyesusa sicer velja za strokovnjaka za malarijo, med letoma 2005 in 2012 je bil etiopski minister za zdravje, v letih 2012 in 2016 pa minister za zunanje zadeve.