Popovič in njegov odvetnik Bošnjak sta odločbo prejela včeraj, je slednji pojasnil za STA. Zgodba sicer sega v leto 2001, ko Popovič še ni bil koprski župan.

Sodbo, ki jo je Okrožno sodišče v Kopru Popoviću izreklo leta 2010, je leta 2011 potrdilo višje sodišče in leto pozneje še vrhovno sodišče. Popovičev odvetnik je vložil ustavno pritožbo, ki ji je ustavno sodišče ugodilo zaradi kršitve pravice do aktivne obrambe.

Kot je pojasnil Bošnjak, je bilo pri sojenju izvedensko mnenje za Popoviča negativno. Ovreči ga je želel s strokovnim mnenjem, predlagal je tudi zaslišanje strokovnjaka, kar pa je sodišče zavrnilo. Zavrnitev sta potrdila tudi višje in vrhovno sodišče.

Obramba je ves čas zatrjevala, da je sestavni del pravice do obrambe poskus izpodbijanja dokazov - tudi izvedenskih mnenj, ki so za obdolženca negativna. Med drugim tako, da predstavijo drugačno, strokovno mnenje in predlagajo zaslišanje ustreznega strokovnjaka, ki bi izpodbil točnost takega izvedenskega mnenja, je pojasnil Bošnjak.

Ustavno sodišče je po njegovih besedah ob opiranju na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovilo, da je to sestavni del aktivne obrambe.

Bošnjak je pojasnil, da je obramba uveljavljala še več drugih kršitev pri tej zadevi, vendar se ustavno sodišče s tem niti ni ukvarjalo, saj da za razveljavitev sodbe zadošča že omenjena kršitev v postopku.

Popovičev odvetnik pričakuje, da bo strokovno mnenje pri ponovnem odločanju o zadevi pripomoglo, da bo tudi sodba drugačna. Pričakuje tudi, da ne bo prišlo do ponovitve ostalih kršitev, ki so jih grajali.

Sodniki so sicer Popoviču v omenjeni zadevi prisodili osemmesečno pogojno kazen.

Po Bošnjakovih ocenah je odločitev ustavnega sodišča nasploh zelo pomembna za slovensko pravno prakso v kazenskih zadevah. Ugotavlja namreč, da obramba večkrat poskuša izpodbijati pravilnost izvedenskih mnenj, tako da predstavi strokovno mnenje in predlaga zaslišanje. A je bila sodna praksa glede tega po Bošnjakovih besedah v Sloveniji neenotna, sodišča pa so slednje pogosto zavračala.