V odločbi je ustavno sodišče zapisalo, da določitev datuma glasovanja sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice, pri čemer mora zakonodajalec ravnati razumno oziroma tako, da te pravice ne omejuje: "To pomeni, da mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih udeležencev udeležbo na referendumskem glasovanju."
Po odloku, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, bi bila glasovalni dan na referendumu nedelja, 4. maja, pred katero bi potekali prvomajski prazniki in počitnice. V to obdobje bi padla tudi zaključek volilne kampanje in predčasno glasovanje. "Določitev dni predčasnega glasovanja v času praznikov in počitnic in dneva glasovanja takoj za njimi pa že sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu," so zapisali ustavni sodniki.
Oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma so zahtevali poslanci SDS. Menili so namreč, da bi bila izvedbe referenduma 4. maja neracionalna in da bi bilo cenejše, če bi referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. Ker bi referendumska kampanja padla v čas prvomajskih počitnic, ko mnogi odidejo na dopust, bi bilo s tem, kot so ocenjevali, mnogim oteženo glasovanje in spremljanje kampanje.
Na drugi strani je zakonodajno-pravna služba DZ ocenila (takšno mnenje pa je DZ poslal tudi ustavnemu sodišču), da ustava z odlokom ni kršena.
Pred tednom dni se je ustavno sodišče odločilo, da bo izvajanje odloka zadržalo do končne odločitve, ki jo je sprejelo danes.