Kot je zapisano v kratki obrazložitvi, ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. "Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka ustavno sodišče le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo," je zapisano v odločitvi. Slednjo je sicer sodišče sprejelo soglasno.
Zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je v imenu pobudnikov referenduma konec aprila na ustavno sodišče vložila poslanka SDS Eva Irgl, sicer prvopodpisana pod referendumsko zahtevo, ki jo je podpisalo več kot 46.000 volivk in volivcev.
V pobudi je navedla, da je večina koalicijskih poslancev pri določitvi 8. junija za dan glasovanja na referendumu ravnala protiustavno, arbitrarno in samovoljno in da tudi s sprejemom novega odloka državni zbor ni odpravil protiustavnega stanja. "DZ je z odločitvijo v odloku, da bodo volivke in volivci morali v razmiku dveh tednov dvakrat na volišča, politično samovoljno vnaprej namenoma storil vse, da bo udeležba na zakonodajnem referendumu čim manjša," je zapisala. Predlagala je, da bi referendum zdaj potekal skupaj z lokalnimi volitvami.
Ustavno sodišče je namreč en odlok, ki je predvideval, da bi referendum potekal 4. maja, že razveljavilo. Ustavno sodišče je takrat ocenilo, da bi izvedba referenduma v času po prvomajskih praznikih in počitnic volivcev otežila uresničevanje volilne pravice, DZ pa je naložilo, naj določi nov rok glasovanja, ki bo v skladu z njegovo odločitvijo. DZ je nato kot dan referenduma ob nasprotovanju opozicije določil 8. junij.
V SDS so si sicer ves čas prizadevali, da bi referendum potekal skupaj z volitvami v Evropski parlament, ko bi na volišče najverjetneje prišlo več volivcev, kot če bi referendum potekal samostojno. Na drugi strani so v koaliciji in vladi menili, da bi istočasna izvedba referenduma in evropskih volitev pomenila mešanje volilne in referendumske kampanje, kar pa da ni dobro.
Prvopodpisana pod zahtevo za referendum Eva Irgl je medtem državljanke in državljane pozvala, naj se referenduma udeležijo. Kot je zapisala, odločitev ustavnega sodišča obžaluje.
Pomeni namreč, da bodo stroški za referendum višji, kot bi bili, če bi referendum potekal hkrati s predčasnimi parlamentarnimi volitvami ali pa lokalnimi volitvami, je zapisala poslanka SDS.
Irglova, ki je v imenu predlagateljev referenduma odlok o njegovem razpisu tokrat že drugič poslala v presojo ustavnemu sodišču, ocenjuje, da bi bila zaradi težke finančne situacije, v kateri je država, najbolj racionalna odločitev, če bi se pri določitvi datuma referenduma sledilo dvema kriterijema, in sicer smotrnosti porabe javnih sredstev ter najvišji možni udeležbi volivk in volivcev pri glasovanju.
V ustavni pobudi je zato predlagala, da bi se zakonodajni referendum izvedel sočasno z jesenskimi lokalnimi volitvami, "saj bi se na ta način lahko zagotovil tudi kvorum, ki je potreben za veljavnost referenduma, odpravljen pa bi bil tudi vsak dvom v legitimnost odločitve".
Razočarana je, da je koalicija vztrajala na samostojnem dnevu za referendum in to ob zavedanju, da bomo v tem času poleg referenduma odšli vsaj na troje volitev. Pri tem pa opozarja, da bo koalicija strank, ki je predlagala samostojen datum za referendum, morala prevzeti odgovornost za visoke stroške referenduma, ki bodo tako vsaj za 2,2 milijona evrov višji.
Kot je zapisala, pa odločitev ustavnega sodišča spoštuje. Državljanke in državljane je pozvala, da se v "čim večjem številu udeležijo referenduma proti zapiranju arhivov Udbe in s tem pokažejo, da je vprašanje zgodovinske resnice pomembno vprašanje in da z zavrnitvijo novele zakona omogočijo vsem raziskovalcem, da lahko nemoteno in brez političnih pritiskov raziskujejo našo polpreteklo zgodovino".