Ustavno sodišče je od treh pobud vsebinsko obravnavalo le pobudo skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, a je tudi to zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče namreč opozarja na rok iz ustave, ki določa, da se nov državni zbor izvoli najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega.

"Navedeno pomeni, da je že ustavodajalec sam določil rok, ki je za predsednika republike zavezujoč," je zapisalo sodišče. Dodalo je, da izrecno besedilo ustavne določbe "najkasneje dva meseca" ne omogoča drugačne razlage. Gre za "pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno" in ga ni mogoče razlagati drugače, kot da se volilni dan v primeru razpusta DZ lahko določi samo znotraj dvomesečnega roka.

Ustavnemu sodišču se zato ni bilo treba opredeljevati do tega, ali določitev volilnega dne na drugo julijsko nedeljo pomeni le način uresničevanja volilne pravice ali gre že poseg vanjo, so na sodišču še zapisali v obrazložitvi. Tudi če bi šlo za poseg, je glede na tretji odstavek 15. člena ustave tak poseg dopusten v primerih, ki jih določa ustava, še piše v obrazložitvi.