Ustavno sodišče v Kairu je včeraj pritrdilo odločitvi nižjega sodišča, ki je razsodilo, da je zakon o parlamentarnih volitvah neveljaven, ker je kandidatom političnih strank dovolil, da se potegujejo tudi za tretjino parlamentarnih sedežev, ki je sicer predvidena za neodvisne kandidate. Za kandidate političnih strank sta po egiptovski zakonodaji predvideni dve tretjini sedežev v parlamentu.
Ustavno sodišče je zato v obrazložitvi razsodbe po poročanju egiptovske tiskovne agencije Mena pojasnilo, da je bila tretjina poslancev izvoljena nezakonito, zato je nezakonita celotna sestava 498-članskega parlamenta, volitve pa so neveljavne. To pomeni, da se parlament razpusti in da so nujne nove parlamentarne volitve, poročanje Mene povzemajo tuje tiskovne agencije.
Z novimi volitvami bi najverjetneje največ izgubila Muslimanska bratovščina in drugi islamisti. Muslimanska bratovščina je na lanskih parlamentarnih volitvah osvojila skoraj polovico sedežev, ultrakonservativni salafisti pa okoli 20 odstotkov. Številni od teh sedežev bi morali po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sicer biti rezervirani za neodvisne kandidate.
Visoki predstavnik političnega krila Muslimanske bratovščine, stranke Svoboda in pravičnost Mohamed al Beltagi je v prvem odzivu na spletnem družbenem omrežju Facebook odločitev sodišča označil za vojaški udar. Vrsta ukrepov, ki vključuje današnjo odločitev sodišča in pooblastila vojski, da lahko aretira civiliste, je po njegovem "popoln udar, s katerim vojska briše najbolj častno poglavje v zgodovini egiptovskega naroda".
Po odločitvi ustavnega sodišča se je na izrednem kriznem zasedanju že sestal vrhovni vojaški svet. Namen zasedanja je posvet o odločitvi ustavnega sodišča. Hkrati se je na trgu Tahrir v Kairu začela zbirati množica ljudi, ki protestirajo proti odločitvi ustavnega sodišča.
Prvi krog predsedniških volitev 23. in 24. maja je pokazal, da se je priljubljenost Muslimanske bratovščine po parlamentarnih volitvah močno zmanjšala. Takrat sta med 12 kandidati največ glasov prejela Šafik in kandidat Muslimanske bratovščine Mohamed Mursi. Mursi je zbral 24,8 odstotka, Šafik pa 23,7 odstotka glasov.
Egiptovski parlament je maja še pred prvim krogom volitev sprejel zakon, ki predstavnikom prejšnjega režima prepoveduje kandidaturo na predsedniških volitvah. Volilna komisija je sicer tedaj sporočila, da ni pristojna za odločanje o tem, ali to velja tudi za Šafika in primer predala ustavnemu sodišču. To je danes odločilo, da je ta zakon v nasprotju z ustavo in da Šafik ostaja kandidat za predsednika.
Pred včerajšnjima razsodbama so v okolici ustavnega sodišča močno poostrili varnostne ukrepe. Več sto policistov in vojakov je okoli zgradbe sodišča sklenilo obroč. Takoj po razsodbi so med nasprotniki Šafika in varnostnimi silami izbruhnili spopadi.