Njeno goreče zagovarjanje moža, čemur naj bi se nekateri čudili, kot je v enem izmed vprašanj zapisala novinarka Jane, za Urško Bačovnik Janša sploh ni samoumevno: »Če bi Janez naredil kar koli narobe in bi bili očitki o tej neugotovljeni obljubi osnovani, bi tale zapor povsem stoično prenašala. Ne morem pa nemo sprejemati krivice, ki se nam dogaja, poslušati laži in tiščati glave v pesek. Dejstvo, da je bil mož obsojen in zaprt zaradi obljube, ki ni bila v šestih letih podprta niti z enim samim dokazom, se mi zdi grozljivo. Prav bi bilo, da tisti, ki mu kar koli očita, to tudi dokaže, brez filozofiranja in moraliziranja, zgolj z dejstvi. Pravzaprav se jaz čudim tistim, ki lahko v tako sodbo, ki je po vrhu sploh niso prebrali, verjamejo.«
V intervjuju za Jano je omenila, da v zadnjih šestih letih ni minil niti dan, da ne bi brali, poslušali ali gledali poročil o aferi Patria: »Kolikokrat sem se nemo spraševala, zakaj se nam to dogaja. Vse to javno sramotenje, obtoževanje, natolcevanje, predvsem tistih, ki se 'na vse spoznajo,' v resnici pa ničesar ne znajo…« Prav to je bil tudi razlog, zakaj je že v svojem prvem intervjuju za Jano leta 2007 bila pripravljena javno zavreči vse morbidne govorice o njenih psihičnih motnjah, poskusu samomora, moževem nasilju in sinovem downovem sindromu. Tokrat ne želi molčati o veliki krivici, ki se dogaja Janezu Janši.
Na novinarkino vprašanje, čemu osebno meni, da Janša ni kriv in ali je kdaj podvomila v njegovo nedolžnost po pravnomočni obsodbi, je Urška Bačovnik Janša odgovorila: »Na podlagi česa pa vi mislite, da je kriv? Prvič ni nobenega dokaza, in drugič, to ne gre skupaj z njegovo osebno držo in vrednotami. Po desetih letih najinega poznanstva, ki ga zaznamuje iskren, čustveno zelo globok odnos, to lahko mirno trdim. Verjetno ni nikogar, ki bi tako dobro poznal njegovo dušo, njegovo zasebno, intimno plat, njegove dobre in slabe lastnosti.«
Povedala je, da ni verjela v to, da bo prišlo do obsodilne sodbe in da bo moral Janša v zapor: »Jaz tega nisem verjela, ker se mi je zdelo, da tako nor, da bi človeka obsodil za nedokazano 'obljubo nagrade za druge', pa v tej državi ne more biti nihče. Še manj tako pokvarjen. Odraščala sem v zdravem okolju, kjer smo preprosto slepo zaupali državnim institucijam. Stvari smo dojemali z logiko. Človek po sebi sodi tudi druge. V tem primeru pa logike ni. Zato pa mi je Janez, ko so razpisali predčasne volitve,kar precej natančno napovedal, kaj se bo zgodilo. Žalostno.«
Vse to seveda ne pomeni, da se Urška Bačovnik Janša ne zaveda dovolj dobro Janševe javne podobe. Če bi pred leti raje ostala na študiju novinarstva, kot je pripomnila v intervjuju, bi danes delala doktorat iz ustvarjanja in potvarjanja podobe Janeza Janše v medijski in javni sferi. Vanjo sodijo tudi zadnji, kot pravi Urška Bačovnik podli namigi, da naj bi se Janez Janša dal celo sam zapreti, ker ni zaprosil za alternativno prestajanje kazni: »V prispodobi bi to pomenilo, da gre alpinist, ki so mu ukradli vso opremo, stat pod strmo, sveže zasneženo steno in čaka, da ga zasuje še plaz.«
Ne glede na to, kaj vse se ji dogaja kot ženi političnega zapornika, Urška Bačovnik Janša raje usmerja vso energijo v to, da bi otroka čim manj občutila Janezovo odsotnost: »Tako kot ob tistih govoricah (o otrokovi bolezni, psihičnih motnjah…op.p.) nisem mogla verjeti, da je kdo zmožen take podlosti, tudi sedaj ne morem razumeti, da se lahko dogaja kaj takega.« Čeprav sta otroka na srečo še majhna, še ne triletni Črtomir očeta zelo pogreša in sprašuje po njem. Družina se lahko v zaporu vidi dvakrat tedensko, kjer se stvari vrtijo bolj okoli otrok. Velja namreč nenapisano pravilo, da se zapornikov ne sprašuje po počutju: »Zagotovo pa načelnost in resnicoljubnost duhovno zelo osvobajata.«
Prav resnica je Urški Bačovnik Janša v močno oporo, zelo jo hrabri moževo mirno sprejemanje situacije: »V tej bedi sva spoznala, kako zelo sva povezana in duhovno močna.« V zadnjih dneh ji vliva upanje vedno bolj glasna, povsem jasna, argumentirana stališča pravnikov v tej zadevi, njej in njeni družini so v velikansko oporo ljudje, ki jim pišejo: »Vsekakor drži, da v stiski spoznaš prijatelje. Nisem vedela, da jih imam toliko. Veliko se o vsem skupaj pogovarjamo z Janezovima odraslima otrokoma Niko in Žanom, ki morata, ironično, to preživljati že drugič.« Verjame v to, da bo prestajanje kazni, ki nima osnov, kmalu prekinjeno. Na vprašanje o tem, kakšen bo zanjo dan, ko bo padla sodba, Urška Bačovnik Janša preprosto in spodbudno odgovori:»Vesel.«