Odbor 2014 varuhinjo vabi, da se jim pridruži in spregovori na katerem od vsakodnevnih protestov pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani. "Želim si, da se čimprej reši na sodišču z namenom, da pravica zmaga," pravi Nussdorferjeva, ki se tudi strinja s pobudo, da bi bila imena sodnikov javna, "saj se sodi v imenu ljudstva". Izrazila je upanje, da bo vrhovno sodišče "odločilo hitro in prioritetno".
"Vesel sem, da smo skupaj ugotovili, da stanje v SLO pravosodju ni dobro," pa pravi dr. Damir Črnčec. "Popolna transparentnost sodstva je tista edina prava pot. Dvignila bi odgovornost tretje veje oblasti," je prepričan. Obljublja: "Vsakodnevno bomo v Odboru 2014 nadaljevali s prižiganjem svečk, da opozorimo na trenutno stanje 'pravne' države."
Alenka Puhar je varuhinjo opozorila, da je bil Janez Janša tudi leta 1988 na procesu JBTZ obsojen na podlagi indične sodbe, kar je podobnost s sedanjim procesom.
Po mnenju Davida Tasića v zadevi Patria ne gre samo za vprašanje procesa proti Janezu Janši, pač pa za "vprašanje demokratizacije".
"Prosimo Vas, da odreagirate in se opredelite do tega primera, kajti zaupanje v sodstvo je omajano," Aleš Primc prosi Nussdorferjevo.
"Nepristranskost v primeru Patria ni upoštevana, gre za pravno kuhinjo in ne pravno državo," jo je opozoril dr. Ivan Štuhec.
Objavljamo sporočilo za javnost Odbora 2014:
Predstavniki Odbora 2014: dr. Damir Črnčec, Alenka Puhar, Aleš Primc, dr. Ivan Štuhec in David Tasić so se sestali z Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Uvodoma je ga. Alenka Puhar, ki je bila članica Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil ustanovljen leta 1988, izpostavila podobnosti med procesom proti četverici JBTZ in procesom Patria. V obeh primerih je skupna obsodba Janeza Janše, ki temelji na indični sodbi, kjer je delikt abstrakten, saj niso konkretizirani kraj, čas in način. Janez Janša je po navedbah Alenke Puhar edini politik v Sloveniji, ki ga že 25 let izpostavljajo v najrazličnejših aferah in sodnih procesih, zato bi človek pričakoval, da ga bodo obravnavali z večjo previdnostjo, da se ista napaka ne bi zopet ponovila.
Gospod David Tasič, ki je bil prav tako kot Janez Janša žrtev procesa proti četverici JBTZ, je v pogovoru z Varuhinjo izpostavil, da Slovenija ni opravila svoje civilizacijske dolžnosti in dostojno pokopala mrtve iz bratomorne vojne. Slovensko pravosodje pa je padlo na izpitu, saj ni procesiralo nobenega od zločincev, ki so bili zaslužni za genocidna dejanja, storjena nad lastnim narodom v času vojne in po njej. Zadnji dogodki v zvezi s sojenjem v zadevi Patria, po mnenju Tasića, predstavljajo rušenje stavbe na katerih slonijo človekove pravice in temeljne svoboščine in načenjajo same temelje demokracije. Tasić je poudaril tudi, da je zopet dobil vtis, da slovensko pravosodje zopet sodi na podlagi političnega prepričanja in ne po zakonih, ki bi morali biti za vse državljane enaki. Obsodba Janeza Janše je točka preloma, test demokratične zrelosti naše družbe, križišče, ki bo pokazalo kako resno mislimo z demokracijo, človekovimi pravicami in z evropskimi civilizacijskimi vrednotami. Na tem križišču bo Slovenija morala izbrati smer kam bo šla naša družba v bodočnosti, zato tega trenutka po Tasićevem mnenju nikakor ne smemo zamuditi.
Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc je opozoril na nezadovoljstvo vsaj ene tretjine državljanov, ki od Varuhinje človekovih pravic pričakujejo jasnejšo opredelitev glede kršenja človekovih pravic žrtve politično montiranega procesa Janeza Janše. Na Varuhinjo se je obrnil z vprašanjem kdo in kako bo lahko otroku, katerega oče je krivično zaprt, še več je politični zapornik, pojasnil čemu je njegov oče v zaporu, brez da bi otroku porušil zaupanje v pravno državo, katero mora upoštevati.
Dr. Ivan Štuhec je izpostavil vprašanje nepristranskosti, tako v primeru Patria, kot tudi v ostalih sodnih procesih. Štuhec meni, da le ta v primeru Patria ni bila upoštevana, zavedati pa se moramo, da če tega ni ne moremo govoriti o pravni državi, pač pa o pravni kuhinji. Varuh človekovih pravic bi moral resno razmisliti ter na sistemski ravni sprožiti relevantne mehanizme, da v Sloveniji ne bo prišlo do pravne kuhinje.
Predsednik Odbora 2014 dr. Damir Črnčec je na koncu poudaril, da je v slovenskem sodstvu potrebna popolna transparentnost, ki bi dvignila odgovornost 3. veje oblasti. Če je sodba izrečena v imenu ljudstva, naj ima ljudstvo pravico spremljati samo sojenje in se tako opredeliti do obsodbe. Prav tako je izpostavil poslanstvo delovanja Odbora 2014 in orisal sliko nadaljnjega delovanja Odbora, ki bo usmerjeno v preučevanje kršitev človekovih pravic tudi v primeru ostalih državljank in državljanov Republike Slovenije. Na koncu posveta je Varuhinjo povabil k udeležbi na shodu, kjer bi imela priložnost tudi spregovoriti in se jasno opredeliti glede obsodbe Janeza Janše.
Varuhinja človekovih pravic se je v pogovoru s predstavniki Odbora seznanila s stališči predstavnikov Odbora 2014 in izpostavila, da se zaveda, da je v slovenski državi marsikaj narobe in da je vsakodnevno seznanjena s kršitvami človekovih pravic državljank in državljanov Republike Slovenije. Varuhinja je izrazila željo, da se naj čimprej pospeši proces odločanja na Vrhovnem sodišču, da pravica zmaga. Navsezadnje pa je še dodala, da Varuh človekovih pravic ne sme biti vmesna stopnja sodišč in zato ne sme posegati v načela pravne države, ko tečejo kakršni koli sodni procesi.