Uradno: Slovenski vojaki za zdaj ostajajo v Iraku

Slovenija na podlagi sklepa vlade, sprejetega februarja lani, sodeluje v misiji Neomajna odločnost v okviru globalne koalicije za boj proti teroristični skupini Islamska država. Šest pripadnikov deluje v centru za usklajevanje usposabljanja pod poveljstvom Nemčije v Erbilu in z enim pripadnikom v poveljstvu v Tampi.

Sklep vlade, ki predvideva sodelovanje Slovenije z največ petnajstimi pripadniki, časovno ni omejen, tako da za ponovno rotacijo kontingenta ni potrebna odločitev vlade. Ponovno odločanje bi bilo potrebno v primeru večjega povečanja kontingenta ali večje lokacijske ali vsebinske spremembe misije, je poudaril Bizjak ob pojasnilu ministričinih izjav.

"Res je ministrica izjavila, da razmišlja tudi o odhodu, vendar je treba povedati, v kakšnem kontekstu je bilo to rečeno," je dejal državni sekretar.

V ministrstvu za obrambo v okviru usklajevalne skupine za mirovne operacije in misije stalno analizirajo in spremljajo vse misije, pri čemer se je ugotovilo spremenjene politične in varnostne razmere v Erbilu. Za vsako misijo, torej tudi za to v Erbilu, so v okviru teh analiz razmišljali o različnih možnostih, vendar to je bilo zgolj razmišljanje, ni bila odločitev, je pojasnil Bizjak.

Obrambna ministrica Andreja Katič se je sicer udeležila le prvega dne zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato v Bruslju, ker se danes v Sloveniji udeležuje razprave vlade o novi stalni obliki obrambnega sodelovanja v EU, znanega po kratici Pesco.

Pred začetkom današnje seje vlade je tudi Katičeva sama pojasnila, da v ponedeljkovi izjavi za RTV Slovenija ni govorila o umiku slovenskih vojakov iz Iraka. Kot je zatrdila, je povedala, da "bomo, če bo prišlo do poslabšanja razmer na tem območju, razmislili o morebitnem umiku".

Ob robu zasedanja v Bruslju se je slovenska ministrica o misiji v Erbilu pogovarjala z nemško kolegico Ursulo von der Leyen. Ocenili sta, da se razmere umirjajo. "Vse nadaljnje postopke bomo usklajevali s svojimi zavezniki v Iraku," je pojasnila in zatrdila, da za zdaj slovenski vojaki tam ostajajo. Kakšna bo usoda misije v prihodnje, pa bo odvisno od razmer, je še dodala v Ljubljani.

Bizjak je v Bruslju pojasnil, da je v izvajanju misije prišlo do premora, ker so se spremenile razmere med Kurdi in iraško vojsko, vendar se je položaj zdaj umiril in dejavnosti potekajo normalno naprej.

Po spornem kurdskem referendumu o neodvisnosti se je Bagdad namreč odločil, da si tudi s silo povrne nadzor nad iraškim Kurdistanom in ohrani enovitost Iraka. Nekaj dni je prihajalo do spopadov med iraškimi vojaki in kurdskimi pešmergami, slednji pa so se potem tudi zaradi notranje razklanosti umaknili. Spopadi so se za zdaj ustavili, a napetosti ostajajo.

Nemčija je po Bizjakovih besedah glede misije v Erbilu v specifični situaciji, saj sestavlja novo vlado, nemških odločitev glede sodelovanja v Erbilu se ne pričakuje pred prihodnjo jesenjo.

Slovenska in nemška ministrica sta se sicer po Bizjakovih navedbah dogovorili, da bosta državi do takrat sodelovali, Slovenija bo odločitve sprejemala skupaj z nemško stranjo. Nobene bojazni ni, da bi Irak prehitro zapustili ali drugače ravnali kot nemški kolegi, je dodal Bizjak.

Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin pa je izpostavil še željo Nemčije, da bi tudi v prihodnje sodelovala s Slovenijo ne le v okviru globalne koalicije za boj proti IS, temveč tudi v morebitnih dejavnostih Nata v podporo Bagdadu pri izgradnji iraških institucij. "To so dolgoročni projekti in tu Nemčija vidi Slovenijo kot strateško partnerico," je dejal Kacin.

Glede morebitnih Natovih dejavnosti v podporo Bagdadu sicer še ni na vidiku nobene odločitve. Obstaja velika želja Bagdada, naj Nato pomaga. Kdaj in kako bodo ministri odločali, pa še ni jasno, je še povedal veleposlanik.

Čeprav slovenski vojaki ostajajo v Iraku in spremembe za zdaj niso predvidene, pa državni sekretar izpostavlja, da so tamkajšnje razmere nepredvidljive in da bo Slovenija ukrepala v skladu s političnim in varnostnim položajem. "Nič ni nemogoče," je sklenil Bizjak.