Annalena Baerbock Svet24.si

Sledi kibernetskega napada na nemško vladajočo ...

ženska Svet24.si

Iskrenost do samega sebe je najboljša ...

občina-ruše, urška-repolusk Necenzurirano

Policija preiskuje, kako je štajerska občina ...

hisa tomc LJ-pl007 Reporter.si

To so hiše, ki jih evropski poslanci Zver, Tomc ...

mbappe Ekipa24.si

"Tako hitro kot teče Mbappe, sem jaz tekel v ...

Tudi Brad Pitt je obupal .. Odkrito.si

Koga briga Barbariga?!

doncic Ekipa24.si

Dallas slavi! Luka Dončić in druščina ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Umrl je major Mitja, do zadnjega »nič kriv«

Deli na:
Umrl je major Mitja, do zadnjega »nič kriv«

Foto: Arhiv Reporterja

V 95. letu starosti je umrl Mitja Ribičič, eden najvidnejših članov slovenske Ozne in odgovoren za povojne poboje. Odgovornost za zločine je zavračal in se izognil sojenju: leta 2005 je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo ovadbo zoper Ribičiča, ki naj bi podpisal smrtne obsodbe za 234 ljudi, ki so bili zunajsodno pobiti po drugi svetovni vojni, nedavno pa ga je publicist Roman Leljak znova ovadil, vendar je Ribičič umrl, še preden se je postopek prav začel.

Danes zgodaj zjutraj je umrl slovenski politik iz časa nekdanje Jugoslavije Mitja Ribičič. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu, je za STA potrdil njegov sin Ciril.

Ribičič se je rodil 19. maja 1919 v Trstu v tedanji Kraljevini Italiji v družini mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča, piše v Enciklopediji Slovenije. Družina se je pozneje iz Italije preselila v Jugoslavijo.

Leta 1941 se je včlanil v komunistično partijo. Med drugo svetovno vojno je bil član NOVJ in pozneje ob Ivanu Mačku visoki funkcionar jugoslovanske vojaške obveščevalne službe Ozne. Po vojni je postal eden najpomembnejših slovenskih politikov v tedanji SFRJ. Bil je član izvršnega sveta Slovenije, poslanec v republiški skupščini (1951-1963), poslanec v zvezni skupščini (1963-1967, 1969), predsednik Zveznega izvršnega sveta (1969-1971) in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije (1982-1983). Iz politike se je umaknil leta 1986.

Kriminalisti so 24. maja 2005 proti Ribičiču podali kazensko ovadbo zaradi domnevne odgovornosti za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni. V Arhivu RS se je namreč našel dokument, ki naj bi dokazoval povezavo med civilnimi žrtvami pobojev in Ribičičem. Leto kasneje je vrhovno državno tožilstvo podalo zahtevo za preiskavo zoper Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. A je zahtevo najprej zavrnila preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča, mesec kasneje še njegov zunajobravnavni senat, pritožbo tožilstva je kasneje zavrnilo tudi višje sodišče.