Tomaž Lisec v državnem zboru sedi v poslanski klopi ob Žanu Mahniču, ki je prejšnji teden v imenu SDS predlagal vnovično uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Popolnoma drugače je bilo leta 2003, ko je takratna vlada Toneta Ropa v skladu z dogovorom med Janezom Drnovškom in Janezom Janšo ukinila naborniški sistem, saj je bil tistega leta referendum o EU in Natu. Ukinitev naborništva pa je bila eden od razlogov, da so slovenski volivci včlanitev v Nato podprli kar z dvotretjinsko večino.
Takrat je bil Lisec član SDM, podmladka stranke SDS, kjer so pozdravili ukinitev naborniškega sistema služenja vojaškega roka. Ob tem so v SDM spomnili, da so že novembra 1999 sprejeli resolucijo Slovenska vojska – kombinacija poklicne vojske s prostovoljno rezervo, s katero so predlagali, da bi Slovenska vojska v novem tisočletju postala kombinacija poklicnih vojaških enot in prostovoljne rezerve, torej so že takrat predlagali ukinitev naborniškega sistema.
Dvajset let pozneje SDM vodi Mahnič, ki zdaj predlaga diametralno nasprotno, torej vnovično uvedbo vojaškega roka, ob tem pa mu asistira Lisec, ki je takrat sodeč po njegovih današnjih besedah deloval proti krepitvi Slovenske vojske in proti krepitvi Slovenije. Seveda je vprašanje, ali ima slab spomin ali pa ne razmišlja s svojo glavo, najverjetneje kar oboje.
Ukinitev naborništva pa je bila eden od razlogov, da so slovenski volivci včlanitev v Nato podprli kar z dvotretjinsko večino.
Leta 2003, ko so ukinili naborniški sistem, je bil Žan Mahnič star 13 let in je hodil še v osnovno šolo. Zato mu po končanem šolanju ni bilo treba obvezno obleči vojaško suknjo. Ker je diplomiral šele pred kratkim, bi lahko dal svojim mladim volivcem vzor in se prostovoljno odpravil na služenje vojaškega roka v eno od slovenskih vojašnic. Tako bi lahko tudi v praksi dokazal, da je mu je ljubezen do domovine bolj pomembna od poslanskega stolčka.
