Kandidat SDS za zunanjega ministra Anže Logar je danes v predstavitvi pred odborom DZ za zunanjo politiko (OZP) napovedal vzpostavitev posebnega odposlanca za Hrvaško. Menil je tudi, da je prišel čas za tiho diplomacijo. Zavzel se je še za preureditev prioritet predsedovanja EU ter intenzivnejšo sodelovanje med MZZ in Mors.
Slednje naj bi veljalo predvsem na področju varnostne politike, delovanja v okviru zveze Nato ter pri zagotavljanju kibernetske varnosti, je dejal Logar.
Izrekel se je proti temu, da bi se v vsakdanjem diplomatskem dialogu osredotočali zgolj na hrvaško neuresničitev arbitražne razsodbe o meji. Glede odnosov z južno sosedo se je zavzel za krepitev medsebojnega zaupanja ob zagotavljanju spoštovanja mednarodnega prava in razsodb mednarodnih sodišč. Je pa Hrvaška "zgolj ena od sosed, s katero imamo odprta vprašanja, ki jih bomo slej kot prej rešili", je bil prepričan.
Tudi v luči trenutnih kriz, kot sta migrantska in zdravstvena, ter "takšnih, ki jih še ni", se je treba zavedati, da je treba sodelovati s sosedami za skupno dobro, je dodal.
Logar se je zavzel za okrepitev diplomatske mreže, za kar pa bodo po njegovih besedah potrebna večja finančna sredstva, torej večji proračun za MZZ. Po njegovi oceni bi morali okrepiti zunanjo službo in konzularno-diplomatska predstavništva, saj Slovenija, kot je dejal, potrebuje "dober zvočnik in dobro slušalko v tujini".
Bistvo diplomacije je sicer po Logarjevem prepričanju opravljanje dela za ljudi, torej za državljane in državljanke Slovenije. Primarni cilj diplomacije je po njegovih besedah slediti odločitvam, ki so bile sprejete leta 2003 na referendumu, to je članstvo Slovenije v EU in zvezi Nato, ter ključnim strateškim dokumentom, kot sta zunanjepolitična deklaracija in strategija. Ocenil je, da obstajajo nekaterih zaostanki pri sledenju tem ciljem.
Kot je še dejal, bo v prihodnjih dveh letih in pol "visoko na jedilniku" slovenske diplomacije enoten glas slovenske zunanje politike, pomen gospodarske diplomacije, skrb za avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, krepitev ugleda Slovenije v EU, svetu in organizacijah ter slovensko predsedovanje EU. Kandidat za novega zunanjega ministra podpira tudi krepitev odnosov s Slovenci v tujini.
Zavzel se je tudi za več koordinacije tako med posameznimi resorji kot tudi z ostalimi udeleženci v procesu oblikovanja zunanjepolitičnih odločitev, vključno s parlamentarnimi. Izpostavil pa je, da bi se morale ključne odločitve sprejemati na politični, ne samo uradniški ravni.
Sam se je označil za velikega zagovornika politike iskanja soglasja pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in dodal, da je bil v preteklosti večkrat razočaran zaradi nekaterih zunanjepolitičnih odločitev.
Glede priprav na slovensko predsedovanje EU podpira neposreden angažma predsednika vlade, ki po njegovem mnenju najlaže koordinira pristojne ministre, podpira tudi kadrovsko okrepitev direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko ter zadeve EU ter stalnega predstavništva v Bruslju in okrepitev sodelovanja z Evropskim parlamentom.
Predsedovanje EU je sicer Logar označil za zahtevno nalogo, ki bo terjala ves intelektualni, logistični, vsebinski in človeški napor, "ki ga združuje naša administracija vseh resorjev in tudi vseh vej oblasti". Preureditev prioritet predsedovanja pa bi morala biti po mnenju Logarja predvsem v smeri varovanja okolja in kriznega upravljanja.
Predsednik vlade Janez Janša je Logarja za vodjo slovenske diplomacije predlagal 6. marca. Po predstavitvi kandidata v OZP sedaj sledijo vprašanja članov in članic odbora, nato pa bo glasovanje o primernosti kandidata za ministrski položaj.
