65-letnemu Putinu namreč zadnje ankete napovedujejo od 64 do 69,7 odstotka glasov. Daleč za njim je kandidat komunistične partije Pavel Grudinin (okoli sedem odstotkov podpore), sledi ruski ultranacionalist Vladimir Žirinovski (okoli šest odstotkov).
Več kot en odstotek podpore ima samo še edina ženska med kandidati Ksenija Sobčak, ki so ji namerili do dva odstotka podpore. Preostali kandidati (Grigorij Javlinski, Sergej Baburin, Boris Titov in Maksim Surajkin) nimajo omembe vredne podpore.
Mandat predsednika Rusije traja šest let, kar pomeni, da bo – če ne bo kaj pretresljivega – Putin največji državi na svetu vladal vsaj še do leta 2024. Putin, ki je bil v času komunizma agent zloglasne tajne službe KGB, je na čelu Rusije od 31. decembra 1999, ko mu je vajeti države prepustil v roke dotedanji predsednik Boris Jelcin.
Po dveh mandatih v Kremlju je v letih 2008 do 2012 skočil v vlogo premierja, na čelu države pa postavil svojo desno roko Dimitrija Medvedjeva. Kljub zahodnim sankcijam po ruski priključitvi leta 2014 in padcu cen nafte se Putin še vedno trdno oklepa oblasti.
Še več, v zadnjih letih je okrepil ruski vpliv v Siriji, obtožujejo pa ga tudi, da se je Rusija pod njegovim vodstvom tajno vpletala v ameriške predsedniške volitve (in tako Donaldu Trumpu omogočila preboj v Belo hišo) in volitve po Evropi (Francija, Italija …).
Putin je letos pred volitvami Zahod svarilno opozoril na moč novih ruskih orožij za množično uničevanje. Skoraj na rob nove hladne vojne med Rusijo in Zahodom pa drsi svet po tem, ko je Velika Britanija obtožila Putina, da je naročil zastrupitev Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije z živčnim strupom. Skripal je bil nekdanji agent ruske obveščevalne službe, ki je vohunil tudi za Britance in je leta 2010 odšel v Veliko Britanijo v okviru izmenjave zaprtih vohunov.