Revija Reporter
Slovenija

Tonin: Gorje, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in komunizem, še danes bremeni Slovence

STA

23. avg. 2018 11:00 Osveženo: 11:06 / 23. 8. 2018

Deli na:

Predsednik državnega zbora Matej Tonin je danes v nagovoru ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov spomnil, da je bila Slovenija edina država v Evropi, ki je trpela nasilje vseh treh najhujših totalitarizmov 20. stoletja - fašizma, nacizma in komunizma. Gorje, ki so ga povzročili, pa nas bremeni še danes, je poudaril.

"Fašizem, nacizem in komunizem so zagrešili najhujše in nezamisljive krutosti 20. stoletja ter za seboj pustili več milijonov človeških žrtev," je izpostavil Tonin v nagovoru ob začetku današnje seje DZ, v okviru katere so se poslanci tudi z minuto molka poklonili spominu žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Vsi trije najhujši totalitarizmi 20. stoletja so "Sloveniji, Slovenkam in Slovencem povzročili mnogo gorja, ki ga čutimo in ki nas bremeni še danes, več kot sedem desetletij kasneje," je poudaril Tonin in izpostavil, da se z ohranjanjem spomina na te dogodke in z njihovim ustreznim zgodovinskim vrednotenjem pomembno pripomore, da se kaj podobnega v prihodnosti ne bi več ponovilo.

"Dolžni smo napraviti vse, kar je v naši moči, da ne bomo ponavljali napak preteklosti," je še dejal predsednik DZ in izpostavil, da "so predvsem politiki, poslanke in poslanci, dolžni delati za mir in sožitje". "Vsi smo soodgovorni za stanje duha v slovenski družbi," je poudaril in pozval k "spoštljivemu razčiščevanju preteklosti".

Pozval je tudi, da bi se z izkušnjo totalitarizmov nehalo obremenjevati mlade rodove. Ti bi se morali o zgodovini in iz zgodovine učiti, in to tako, "da bodo znali obsoditi vse, kar je bilo in je slabega". "Le tako bomo lahko gradili lepo prihodnost na tem, kar je v našem narodu in naši domovini dobrega. In tega ni malo," je še dodal predsednik DZ.

Evropski parlament je 23. avgust za dan spomina na žrtve totalitarnih režimov določil, ker je bil na ta dan leta 1939 sklenjen pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki mu je nekaj dni pozneje sledil nemški napad na Poljsko in s tem začetek druge svetovne vojne.