"Prvi DZ je bil prava utemeljitev parlamentarizma v Sloveniji, po njem bi se lahko še danes zgledovali," je prepričan Hvalica.

"DZ je v prvem mandatu ravnal dejansko kot parlament, danes pa tega občutka nimam več," je priznal Hvalica in pojasnil, da so takrat ravnali v skladu z ustavnim določilom, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.

Ob spremljanju današnjega DZ kritično ugotavlja, da vse več poslancev bere oz. prebere, kar jim napišejo, da so poslanci nerazpoznavni in razen nekaj izjem retorično zelo šibki. Opozarja tudi na slabo prisotnost v dvorani. Po njegovih navedbah je bila včasih obvezna prisotnost najmanj 46 poslancev tudi pri razpravah, ki pa niso bile omejene. Ker so poslanci poslušali, so se znali odločati, je prepričan.

Hvalica se spominja več pomembnih dogodkov iz prvega sklica, med drugim je omenil prvo parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala z nepravilnostmi v igralništvu. Izpostavil je še afero Depala vas.

Med pomembnimi pridobitvami v prvem sklicu je Hvalica kot zanimivost omenil tudi prve mobilne telefone, ki so jih najprej prejeli vodje poslanskih skupin.

Sicer ugotavlja, da so v prvem sklicu DZ imeli velike cilje in v sebi nosili naboj osamosvojitve, iz katerega so stopili na pot proti Evropi. Danes pa po njegovem mnenju skupnih ciljev manjka ali pa niso jasni oz. politika bega sem ter tja.

DZ se je prvič v samostojni Sloveniji sestal 23. decembra 1992. Takratni sklic je sestavljalo osem poslanskih skupin, in sicer: LDS (z 22 poslanci), SKD (15), ZL (14), SNS (12), SLS (10), DS (6), Zeleni (5), SDSS (4) ter predstavnika narodnih skupnosti. Sestava se je skozi mandat spreminjala.