Revija Reporter
Slovenija

Šarčevi bi radi takoj zamenjali Tonina, ki pravi: To kaže na veliko nezaupanje med koalicijskim partnerji

STA

16. avg. 2018 10:42 Osveženo: 13:59 / 16. 8. 2018

Deli na:

Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice so v DZ vložili predlog za razširitev petkove seje DZ z glasovanjem o razrešitvi predsednika DZ Mateja Tonina. V DZ sta vložena tudi predloga za imenovanje podpredsednic DZ iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC).

Poslanci peterice strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS so sicer že na današnjem kolegiju predsednika DZ predlagali razširitev dnevnega reda petkove izredne seje DZ z volitvami podpredsednikov DZ, razrešitvijo zdajšnjega predsednika DZ in volitvami njegovega naslednika.

A je Tonin dejal, da poslovniške pogoje za uvrstitev na dnevni red izpolnjujejo le volitve podpredsednikov DZ. Tako so morali v DZ posredovati podpise pod predlog za Toninovo razrešitev na petkovi seji. Kot navajajo v predlogu, je bil Tonin začasno izvoljen za predsednika DZ na podlagi dogovora političnih strank, in sicer do oblikovanja koalicije.

Kot so pojasnili, je "v tem trenutku dosežen dogovor o oblikovanju koalicije med strankami LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS ter s podporo opozicijske Levice, s čimer je dosežena zadostna večina za izvolitev predsednika vlade ter predsednika in podpredsednikov DZ". Zato podajajo predlog za Toninovo razrešitev, ki je funkcijo prevzel začasno.

Tonin je v izjavi medijem že po seji kolegija pojasnil, da ni blokiral uvrstitve te točke na dnevni red izredne seje. Kot je ugotavljal, pa je koalicija očitno pozabila vložiti akt za njegovo razrešitev z mesta predsednika DZ. Zdaj ko so to uredili, pa lahko v petek na začetku seje pri sprejemanju dnevnega reda predlagajo širitev in to točko dodatno uvrstijo na izredno sejo.

Vendar po Toninovih besedah tudi potem še ne bodo izpolnjeni poslovniški pogoji, da se na dnevni red uvrsti točka imenovanja novega predsednika DZ, za kar je predviden predsednik SD Dejan Židan. Dokler je namreč mesto predsednika DZ zasedeno, namreč kandidatur za novega predsednika ni možno vlagati, je pojasnil sedanji predsednik DZ.

Na petkovi seji bodo glasovali tudi o mandatarju za sestavo nove vlade Marjanu Šarcu.

Tonin je ponovno zagotovil, da bo naredil vse, da bodo volitve predsednika vlade opravljene v petek do polnoči. Predlagal bo, da bi bila v petek to edina točka, ki bi jo obravnavali. Nato pa bi sejo z obravnavo ostalih točk nadaljevali prihodnji četrtek.

Pri tem je Tonin pojasnil, da je predsednik DZ tisti, ki postavlja časovnico in jo oblikuje po lastni presoji. Njegovemu predlogu pa lahko prihodnja koalicija nasprotuje in predlaga drugačno časovnico. Če se bo to zgodilo, bo dal predlagano časovnico na glasovanje in če bo temu predlogu nasprotovala tretjina poslancev, potem bo obveljal Toninov predlog.

Po Toninovih besedah bi sicer razrešitev predsednika DZ in imenovanje novega lahko bilo opravljeno na isti seji, a z vmesno prekinitivijo, saj se lahko kandidatura za predsednika DZ vloži šele takrat, ko je to mesto izpraznjeno. Tudi po časovnici, ki jo je pripravil, je za 13. september predvidel, da bi najprej izvolili ministrsko ekipo, potem bi vložil svojo odstopno izjavo, s katero bi se seznanil DZ. Sledila bi polurna prekinitev, da bi koalicija lahko vložila predlog za novega predsednika, in nato volitve predsednika DZ.

Predlog koalicije, da bi že na tej izredni seji opravili njegovo razrešitev in imenovali novega, je komentiral: "Mislim, da se je na današnji dan pač pokazalo to veliko nezaupanje med koalicijskim partnerji, zato hitijo in morda se danes še toliko bolj potrjujejo tiste besede, zakaj smo se mi iz te vladne koalicije umaknili."

Po mnenju vodje poslancev SD Matjaža Hana pa je sedaj "škoda govoriti in taktizirati, iskati ta in drugi poslovnik". Opozoril je, da je imel Tonin vse možnosti, da bi ostal predsednik DZ, edini pogoj je bil, da NSi vstopi v vlado, prevzame odgovornost in tvori koalicijo šestih strank. A ker se to ni zgodilo, je preostala peterica strank z dodatnim dogovorom pridobila še Levico, skupaj pa imajo sedaj dovolj glasov, da izvolijo predsednika vlade, predsednika DZ in dva podpredsednika.

"To je vsa zgodba. Zdaj pa iščemo poslovniške variante, kako se bomo še en teden vozili z lučkami. Vse to je po mojem mnenju brez veze," je dejal in dodal, da gre za vprašanje politične higiene.

Na vprašanje, ali se boji, da Židan ne bi prejel zadostne podpore v DZ, pa je Han dejal, da ga tega ni niti najmanj strah. "Je pa seveda v DZ to realnost, saj je tajno glasovanje. Ne bom pa nikogar kontroliral. V SD smo se držali dogovora pri Toninu, držali se bomo pri Šarcu, pri dveh podpredsednicah in tudi pri Židanu," je še povedal novinarjem.