ivan gale bobo1 Dobra karma

'Galeta pri aferi razkritja ni vodilo ...

horoskop_zodiak_znaki Svet24.si

Horoskop za torek, 11. avgusta

_PPZ8368 Reporter.si

Aleksandra Pivec bi morala oditi že včeraj, ne ...

tovornjak, počena pnevmatika, izvoz unec Svet24.si

FOTO: Tovornjak s počeno pnevmatiko pristal na ...

01c863dd494d6a0448555e3498fbd7dc Necenzurirano

Ventilatorje prodali Orbanu na dan izbruha afere

križevniška-ulica, vandalizem Odkrito.si

Vandalizem v Ljubljani - Razkrivamo neverjetno ...

Zala Kralj in Gašper Šantl 3 Njena.si

Zalo Kralj zavrnili zaradi 'neustrezne' postave

Slovenija

To so slovenski zgodovinarji, ki bo počastili 100 let Kominterne in KPJ

Deli na:
To so slovenski zgodovinarji, ki bo počastili 100 let Kominterne in KPJ

Fotografija je simbolična - Foto: Reuters

Delavsko vprašanje je danes socialno vprašanje. Tudi včasih je bilo, usodno pa je bilo, da si je delavsko gibanje pred stotimi leti prilastila Kominterna. V imenu interesov totalitarnega režima vpeljanega v Sovjetski zvezi je zlorabila upravičene delavske zahteve. Delavsko gibanje je bilo t. i. v državah realnega socializma ukinjeno – do padca Berlinskega zidu.

Slovensko filokomunistični »revizionisti« bodo v petek na znanstvenem srečanju v organizaciji Inštituta za civilizacijo in kulturo, založbe Sophia in založbe Studia humanitatis počastili sto let Kominterne in Komunistične partije Jugoslavije. Nastopili bodo Marko Kržan (»Uvodni nagovor. Kominterna in mednarodno delavsko gibanje v 20. stoletju«), Stefan Gužvica (»Komunistička partija Jugoslavije tokom Velike čistke (1936-1940)),  dr. Lev Centrih (»Kardeljevi spomini na jugoslovanske komuniste – žrtve stalinske politične represije«), dr. Bojan Godeša (»Kominterna in vprašanje pristojnosti delovanja KPJ/KPS na ozemlju Kraljevine Italije«) in dr. Nevenka Troha (»Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja in resolucija Informbiroja junija 1948«)

Za postkomunistične zgodovinarje je pomen Kominterne največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije.

Kominterna za organizatorje posveta ni teroristična organizacije, ki jo ljudstvo zrušilo skupaj z Berlinskim zidom temveč »osrednja organizacija mednarodnega delavskega gibanja«. Čeprav je bila po birokratski kontrarevoluciji v SZ tudi sama podvržena stalinizaciji in podrejena stalinski zunanji politiki, pa je bila po mnenju slovenskih postkomunistov »hkrati organizacijsko jedro komunističnih strank in s tem delavskih gibanj, ki so po 2. svetovni vojni izsilila dekolonizacijo in modernizacijo tretjega sveta, v deželah realnega socializma pa poleg tega za več desetletij odpravila kapitalistične odnose«.

Za postkomunistične zgodovinarje je pomen Kominterne največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije. Za odpravo kapitalizma so upravičeno vsakršna sredstva: »Čeprav je po eni strani sodelovala v stalinski čistki vodstva KPJ, je v frakcijskih bojih podprla Titovo »začasno vodstvo«. To je kmalu preraslo v vodstvo gibanja, ki je premagalo nacifašistične sile, odpravilo kapitalistične odnose v Jugoslaviji, zavrnilo stalinske poskuse podrejanja in doseglo raven modernizacije (industrializacije in sekularizacije), kakršna je bila v predvojni Jugoslaviji nezamisljiva.«

Loading...