Hajni Blagne Dobra karma

Mlajši brat Helene Blagne že 40 let živi ...

I-rosvita pesek-pl004 Svet24.si

Morda pa je še čas za streznitev in lepše ...

ivan zidar pl Reporter.si

Vojna zakoncev Zidar (2.): Osebni stečaj Ivana ...

Janša in Pivec Svet24.si

Političarke, ki jih odnaša kljub zaupanju ...

Screenshot 2020-04-14 at 13.53.29 Necenzurirano

Ne STA, Urbanija pretaka javni denar v zasebne ...

koala na smrčki Odkrito.si

Nenavadni "okrasek" se je priplazil sam

Cennet Solze v raju Njena.si

Solze v raju: To je moški, ki ga zasebno ljubi ...

Slovenija

To so slovenski zgodovinarji, ki bo počastili 100 let Kominterne in KPJ

Deli na:
To so slovenski zgodovinarji, ki bo počastili 100 let Kominterne in KPJ

Fotografija je simbolična - Foto: Reuters

Delavsko vprašanje je danes socialno vprašanje. Tudi včasih je bilo, usodno pa je bilo, da si je delavsko gibanje pred stotimi leti prilastila Kominterna. V imenu interesov totalitarnega režima vpeljanega v Sovjetski zvezi je zlorabila upravičene delavske zahteve. Delavsko gibanje je bilo t. i. v državah realnega socializma ukinjeno – do padca Berlinskega zidu.

Slovensko filokomunistični »revizionisti« bodo v petek na znanstvenem srečanju v organizaciji Inštituta za civilizacijo in kulturo, založbe Sophia in založbe Studia humanitatis počastili sto let Kominterne in Komunistične partije Jugoslavije. Nastopili bodo Marko Kržan (»Uvodni nagovor. Kominterna in mednarodno delavsko gibanje v 20. stoletju«), Stefan Gužvica (»Komunistička partija Jugoslavije tokom Velike čistke (1936-1940)),  dr. Lev Centrih (»Kardeljevi spomini na jugoslovanske komuniste – žrtve stalinske politične represije«), dr. Bojan Godeša (»Kominterna in vprašanje pristojnosti delovanja KPJ/KPS na ozemlju Kraljevine Italije«) in dr. Nevenka Troha (»Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja in resolucija Informbiroja junija 1948«)

Za postkomunistične zgodovinarje je pomen Kominterne največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije.

Kominterna za organizatorje posveta ni teroristična organizacije, ki jo ljudstvo zrušilo skupaj z Berlinskim zidom temveč »osrednja organizacija mednarodnega delavskega gibanja«. Čeprav je bila po birokratski kontrarevoluciji v SZ tudi sama podvržena stalinizaciji in podrejena stalinski zunanji politiki, pa je bila po mnenju slovenskih postkomunistov »hkrati organizacijsko jedro komunističnih strank in s tem delavskih gibanj, ki so po 2. svetovni vojni izsilila dekolonizacijo in modernizacijo tretjega sveta, v deželah realnega socializma pa poleg tega za več desetletij odpravila kapitalistične odnose«.

Za postkomunistične zgodovinarje je pomen Kominterne največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije. Za odpravo kapitalizma so upravičeno vsakršna sredstva: »Čeprav je po eni strani sodelovala v stalinski čistki vodstva KPJ, je v frakcijskih bojih podprla Titovo »začasno vodstvo«. To je kmalu preraslo v vodstvo gibanja, ki je premagalo nacifašistične sile, odpravilo kapitalistične odnose v Jugoslaviji, zavrnilo stalinske poskuse podrejanja in doseglo raven modernizacije (industrializacije in sekularizacije), kakršna je bila v predvojni Jugoslaviji nezamisljiva.«

Loading...