nenad kaluderović. 2jpg Svet24.si

Kdo je moški, ki je ustrelil množičnega morilca...

aladin-4 Svet24.si

Javil se je bosanski deček brez noge z znamenite ...

20210503-01058074 Necenzurirano

Basen o novinarstvu #kolumna

NATAŠA PIRC MUSAR IN ALEŠ MUSAR Reporter.si

Nataša Pirc Musar je krvavela, njen mož Aleš pa...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

britney-spears Odkrito.si

Britney Spears – sinova objavila nazorne video ...

sveca Ekipa24.si

Huda tragedija! V nesreči na pripravah na ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

To so slovenski zgodovinarji, ki bo počastili 100 let Kominterne in KPJ

Deli na:
To so slovenski zgodovinarji, ki bo počastili 100 let Kominterne in KPJ

Fotografija je simbolična - Foto: Reuters

Delavsko vprašanje je danes socialno vprašanje. Tudi včasih je bilo, usodno pa je bilo, da si je delavsko gibanje pred stotimi leti prilastila Kominterna. V imenu interesov totalitarnega režima vpeljanega v Sovjetski zvezi je zlorabila upravičene delavske zahteve. Delavsko gibanje je bilo t. i. v državah realnega socializma ukinjeno – do padca Berlinskega zidu.

Slovensko filokomunistični »revizionisti« bodo v petek na znanstvenem srečanju v organizaciji Inštituta za civilizacijo in kulturo, založbe Sophia in založbe Studia humanitatis počastili sto let Kominterne in Komunistične partije Jugoslavije. Nastopili bodo Marko Kržan (»Uvodni nagovor. Kominterna in mednarodno delavsko gibanje v 20. stoletju«), Stefan Gužvica (»Komunistička partija Jugoslavije tokom Velike čistke (1936-1940)),  dr. Lev Centrih (»Kardeljevi spomini na jugoslovanske komuniste – žrtve stalinske politične represije«), dr. Bojan Godeša (»Kominterna in vprašanje pristojnosti delovanja KPJ/KPS na ozemlju Kraljevine Italije«) in dr. Nevenka Troha (»Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja in resolucija Informbiroja junija 1948«)

Za postkomunistične zgodovinarje je pomen Kominterne največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije.

Kominterna za organizatorje posveta ni teroristična organizacije, ki jo ljudstvo zrušilo skupaj z Berlinskim zidom temveč »osrednja organizacija mednarodnega delavskega gibanja«. Čeprav je bila po birokratski kontrarevoluciji v SZ tudi sama podvržena stalinizaciji in podrejena stalinski zunanji politiki, pa je bila po mnenju slovenskih postkomunistov »hkrati organizacijsko jedro komunističnih strank in s tem delavskih gibanj, ki so po 2. svetovni vojni izsilila dekolonizacijo in modernizacijo tretjega sveta, v deželah realnega socializma pa poleg tega za več desetletij odpravila kapitalistične odnose«.

Za postkomunistične zgodovinarje je pomen Kominterne največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije. Za odpravo kapitalizma so upravičeno vsakršna sredstva: »Čeprav je po eni strani sodelovala v stalinski čistki vodstva KPJ, je v frakcijskih bojih podprla Titovo »začasno vodstvo«. To je kmalu preraslo v vodstvo gibanja, ki je premagalo nacifašistične sile, odpravilo kapitalistične odnose v Jugoslaviji, zavrnilo stalinske poskuse podrejanja in doseglo raven modernizacije (industrializacije in sekularizacije), kakršna je bila v predvojni Jugoslaviji nezamisljiva.«