"Danes smo podpisali stavkovni sporazum z novinarskimi sindikati in s tem se je stavka po dveh letih zaključila. Tako da je tudi eno težko breme, ki je ležalo na vseh, tudi na javnosti in RTVS, s konstruktivnim sodelovanjem obeh strani zaključeno," je na seji povedal Martić.
Svetniki so konec stavke pozdravili, v razpravi pa najprej pričakovali odgovore, zakaj je uprava za dosego dogovora s sindikati potrebovala devet mesecev. Martić in predsednica koordinacije novinarskih sindikatov na RTVS Helena Milinković sta zagotovila, da je šlo za natančno usklajevanje, k trajanju pa so prispevale tudi odsotnosti, bolezni in druge obveznosti.
Milinković je ob tem poudarila, da bodo zadovoljni, ko se bo dogovor začel izvrševati. "Mi lahko tu filozofiramo, iščemo rešitve, ampak če stabilnega sistemskega financiranja javnega zavoda ni, potem se ne bo nič zgodilo," je poudarila.
Od sveta pa pričakujejo, da bo odgovorno sprejemal odločitve ter da v razpravi o programsko-produkcijskih načrtih ne razmišljajo o osebnih preferencah, ampak o javnosti, gledalcih, poslušalcih, bralcih in zaposlenih.
Namestnica predsednika sveta Špela Stare je od uprave zahtevala pojasnila o spremembah v dopisniški mreži. Strinjala se je, da so nekatere spremembe predvidene že v PPN za letošnje leto, a dodala, da jo krnitev dopisniških mest skrbi in da to ni prava smer. Član sveta Boštjan Ogris pa je poudaril, da so dopisniki in aktiv informativnega programa v pismih opozorili na nepreglednost uprave pri spremembah dopisniške mreže.
Martić je zagotovil, da se dopisniška mreža ne krči in da je šlo za šum v komunikaciji, a potrdil, da organigram o razdelitvi dopisnikov na televizijske in radijske umikajo. Direktor Radia Slovenija Mirko Štular pa je dodal, da ne gre za razkroj mreže, morajo pa se držati letošnjega PPN. V njem je sicer določeno, da se konec julija zapira eno dopisniško mesto v Bruslju, dopisniški mesti v Moskvi in Rimu pa bosta zaprti med 31. avgustom in predvidoma 1. januarjem 2025.
Štular je poudaril, da se mora dopisniška mreža posodobiti in postati bolj učinkovita. O ukinitvi enega dopisnika v Bruslju je dodal, da noben zavod podobne velikosti tam nima dveh dopisnikov. Zaradi vojne v Ukrajini pa razpravljajo tudi o podaljšanju dopisništva v Moskvi. Povedal je še, da posodabljajo pravilnik o delovanju dopisniške mreže RTVS v tujini, v katerem bodo skušali dati večjo finančno odgovornost direktorjem, ker bodo na tak način lažje razporejali sredstva.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so sicer v ponedeljkovem sporočilu za javnost opozorili, da bi načrtovane spremembe organigrama RTVS lahko vodile do dodatnega razkroja mreže dopisnikov RTVS v tujini. Uprava je namreč zavrnila predlog sprememb pravilnika o dopisniški mreži in sama predlagala delitev dopisnikov iz tujine na radijske in televizijske.
V DNS so opozorili, da delitev dopisnikov na radijske in televizijske ni vzdržna ter sproža vrsto vprašanj o preglednosti in učinkovitosti takšnega sistema. Opozorili so tudi na škodljivo odločitev uprave RTVS, da ukine drugo dopisniško mesto v Bruslju ter za štiri mesece zamrzne dopisništvi v Rimu in Moskvi. "Javnost si zasluži biti dobro obveščena o dogajanju v tujini," so zapisali.
Vodstvo RTVS pa je v sporočilu za javnost zavrnilo očitke, da naj bi z organizacijskimi spremembami razkrajali dopisniško mrežo v tujini. Zapisali so, da se zavedajo vrednosti dopisniške mreže in pomena, ki jo ima za opravljanje poslanstva javnega medijskega servisa.
"Vodstvo si namreč močno prizadeva, da kljub težki finančni situaciji dopisniško mrežo ohrani kot enega izmed temeljev svojega poslanstva. Spremembe pa so nujne, saj se mora tudi dopisniška mreža tako sistemsko kot tudi strukturno prilagoditi zahtevam sodobnega časa in novih tehnologij," so zapisali.
Svetniki so v razpravi ponovno izrazili nezadovoljstvo z nedelovanjem novega produkcijskega sistema Dalet.