Organi strank so v torek zvečer podprli oblikovanje nove koalicije na podlagi predloga koalicijske pogodbe. Zatem naj bi se prvaki strank sestali v DZ in po nekaterih neuradnih informacijah celo že podpisali koalicijsko pogodbo.
Partnerice so predlog pogodbe sicer parafirale že v ponedeljek. Dokument, ki ga je pridobila STA, med drugim na 13 straneh določa način delovanja koalicije, usklajevanja partneric in navaja tudi že nekatere ukrepe po resorjih.
Tako na področju varnosti med drugim predvideva postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka, "ureditev razmer v policiji" in dosledno spoštovanje azilnega postopka.
Pričakovano napoveduje tudi uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja osnovnih šol in predvideva dograditev sistema financiranja znanstveno-raziskovalne dejavnosti.
Napoveduje tudi dvig povprečnine občinam, in sicer naj bi se v skladu s predlogom za proračunsko leto 2020 dvignile na 623,96 evra za 2021 pa na 628,20 evra. Aktualni zakon o izvrševanju proračuna je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra.
Zavezujejo se k stanovanjski shemi za mlade družine in gradnji najemniških stanovanj ter ustanovitvi Slovenskega demografsko-pokojninskega sklada s sedežem v Mariboru, prav tako bi imel sedež v Mariboru vladni urad za demografijo. V pridobljene pravice upravičencev do pokojnine ne bodo posegali, so se zavezali.
Izpostavljajo tudi reformo politike socialnih transferjev ter ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so istočasno vključeni v vrtec. Med cilji je tudi uvedba univerzalnega otroškega dodatka.
Na področju zdravstva koalicijski partnerji izpostavljajo zagotovitev dodatnih sredstev iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržno in stabilno financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe ter učinkovite ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov.
Med zavezami je tudi sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi ter prenova zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s spremembo delovanja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Med drugim navajajo še koriščenje treh dni bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika v skupnem obsegu devetih dni v letu ter ukrepe za povečanje precepljenosti prebivalstva. Predvidena je tudi ustanovitev agencije za kakovost zdravstvenih storitev.
Partnerji so v pogodbo zapisali tudi davčno razbremenitev nagrad za uspešnost ter prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z uvedbo variabilnega dela plače.
Na področju sodstva napovedujejo uveljavitev javnega odločanja v sodnih senatih z možnostjo pisanja ločenih mnenj, vzpostavitev instančnega sistema in spremembe zakonov o sodnem svetu in državnem tožilstvu. Obeta se še prenova insolvenčne in kazensko-procesne zakonodaje.
Na področju zunanje politike napovedujejo med drugim podporo državam Zahodnega Balkana pri nadaljnji integraciji v evroatlantske povezave.
Med konkretnejšimi projekti je denimo uveljavitev e-vinjete in proučitev možnosti prenosa 2TDK in gradnje drugega tira na Slovenske železnice.
Na področju kmetijstva se napoveduje sprejem svežnja zakonov o zemljiški politiki in celovita prenova delovanja Sklada kmetijskih zemljišč. Predvidena sta tudi novela zakona o zadružništvu ter ureditev predelave in rabe konoplje v medicinske in industrijske namene.
Kot je uvodoma navedeno, koalicijska pogodba temelji na načelih enakopravnosti in partnerstva ter prevzemanja odgovornosti za upravljanje z državo v skladu z voljo volivcev, ustavnimi vrednotami ter pravicami in odgovornostmi, določenimi v koalicijski pogodbi.
Zavezujejo se, da bo koalicija v ospredje postavljala vse tisto, kar nas v Sloveniji združuje in povezuje, ter zagovarjala sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro.
Čeprav bo kadrovski razrez še predmet prihodnjih usklajevanj, pa je iz predloga koalicijske pogodbe že razvidna razdelitev po strankah. SDS bi vodila ministrstva za notranje in zunanje zadeve, finance, kulturo, kamor sodijo tudi mediji, okolje, urad za zamejce in za kohezijo. SMC dobi izobraževanje, gospodarstvo, javno upravo in pravosodje, NSi delo, infrastrukturo in obrambo, DeSUS pa zdravje, kmetijstvo ter vodenje urada za demografijo.
