To je vaš prvi večji intervju po nastopu položaja. Je kakšen poseben razlog, da ste izbrali STA?
Mogoče gre za moj nekdanji novinarski občutek, odnos do javnih medijev. Glede na težave, ki ste jih imeli, se mi zdi, da je lahko to pomembno sporočilo - da javnim servisom, ki prenašate verodostojne informacije, tudi na tem mestu izrazim podporo in zagotovim sodelovanje.
Kako kot bivša dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja gledate na dogajanje na nacionalki?
Želim si, da RTV naredimo za resnično javni servis, to pomeni, da umaknemo politiko, da zagotovimo neodvisnost in pa omogočimo svobodno profesionalno delo novinarjem. Prejšnja vlada si je ta servis izrazito politično podredila in to se zdaj nadaljuje tudi s poskusi zavlačevanja zdajšnje opozicije. Postopek ima zdaj nekoliko zamude, obeta se tudi referendum, a svojo novelo imamo že v proceduri.
To je sicer le prvi korak, da lahko v doglednem času dosežemo spremembe znotraj RTV. Bo pa potrebna celovita prenova zakona o RTV, kar bo precej bolj zahtevno delo. Ampak tudi to bo treba izpeljati.
Če preidimo na bolj zunanjepolitične teme - kakšna je zunanja politika nove vlade in Tanje Fajon za razliko od prejšnje vlade?
Želim si, da bi Slovenija z zunanjo politiko okrepila svoj ugled kot verodostojna država, zavezana evropskim vrednotam, spoštovanju ustave, pravne države, demokracije. Želim voditi zunanjo politiko v smer jedrnih držav EU. Tudi v smislu, da smo dostojni v komuniciranju, spoštljivi do vseh partnerjev. Zdi se mi, da smo imeli v zadnjih letih preveč ponesrečene, žaljive komunikacije, tudi diskreditacij in nepotrebnih konfliktov.
Zelo sem vesela, da bo moj prvi dvostranski obisk v Berlinu. S tem izpolnjujem napoved, da si želimo krepiti sodelovanje na osi Berlin, Pariz in Rim. Prihodnji petek bom na obisku pri nemški zunanji ministrici Annaleni Baerbock. Ta teden sem imela dvakrat priložnost govoriti tudi z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Naslednji mesec pride na obisk v Ljubljano italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. To so vse priložnosti, ki se odpirajo, da s temi ključnimi državami v Evropi, ki so tudi temelj naše evropske skupnosti, krepimo sodelovanje.
Kaj pa Pariz?
V Franciji so bile ravno volitve, a kljub temu iščemo priložnosti. Sem pa s francosko zunanjo ministrico imela pogovor ob robu zasedanja v Luksemburgu, predvsem o Zahodnem Balkanu. Skušala sem jo prepričati, zakaj je tako pomembno pospešiti postopek podelitve statusa kandidatke Bosni in Hercegovini in razpravo o širitvi na Zahodni Balkan dati v višjo prestavo, tudi z razumevanjem varnostnih tveganj zaradi vojne v Ukrajini.
Prejšnja vlada nas je vodila v skupino držav, ki se zavzemajo za bolj razrahljano unijo. Kam gremo zdaj?
Najprej je treba poudariti zavezanost Slovenije multilateralizmu. To pomeni, da če imamo na eni strani spektra države, ki krepijo avtokratske režime, na drugi strani pa liberalne demokracije, je mesto Slovenije zagotovo na strani demokracije, pravne države in stran od avtoritarnih režimov, ki smo jim priča na Madžarskem, na Poljskem. Temu se želimo umakniti.
Zaradi vojne v Ukrajini vidimo porušen svetovni red. Dolgo časa smo opozarjali, kaj se dogaja v Rusiji s kršitvami človekovih pravic, načeli demokracije. Vidimo ruskega predsednika Vladimirja Putina kot avtokrata in posledično vojno. Slovenijo bomo zagotovo peljali stran od tega, k politiki kulture miru, k mirovni politiki.
Kakšen je odnos Slovenije do vojne v Ukrajini? Opozicija vam očita, da nimate ravno jasnih stališč. Da se v Ljubljani govori nekaj, drugo pa v Bruslju.
Za rusko agresijo v Ukrajini ni opravičila in nihče ne more nasprotovati temu, da Slovenija pomaga s sankcijami znotraj mednarodnih organizacij.
Raznolika stališča glede Ukrajine pa vidim kot priložnost, da lahko povemo svoje mnenje in skozi to iščemo skupne rešitve. Razprava v strateškem svetu skupaj s civilno družbo, z avtorji različnih pisem, je zelo jasno pokazala, da nas vse skrbijo tudi posledice za Slovenijo. In vsi delimo skrb in željo, da se vojna čim prej konča. To ni razprava, ki nas mora deliti, nasprotno.
Skozi različne mehanizme smo sicer Ukrajini doslej zagotovili za več kot tri milijone evrov humanitarne pomoči in skoraj sedem milijonov evrov vojaške pomoči. Narediti moramo vse, da pomagamo ljudem v stiski. Želim si, da čim več naredimo zlasti pri humanitarni in razvojni pomoči in pri povojni obnovi Ukrajine.
V vseh državah je sicer čutiti, da se že odpirajo dileme glede učinkovitosti sankcij. Ni tudi nobenih analiz, kako sankcije vplivajo na evropsko gospodarstvo. Po našem strateškem svetu sem predlagala, da zaprosimo Evropsko komisijo, naj opravi takšno oceno, še preden gremo v pogovore o sedmem paketu sankcij.
Na evropski ravni sicer pogrešam bolj poglobljeno strateško razpravo o tem, kako bi lahko obe strani spravili za pogajalsko mizo. Bolj ali manj se pogovarjamo o sankcijah in posledicah, bistveno manj pa o tem, kaj bo, ko bodo vse možnosti sankcij izčrpane.
Pa sploh obstaja možnost za pogajanja, preden bo Rusija dosegla svoje cilje?
Mislim, da še nismo prišli do te točke. Marsikdo pravi, da bi bilo treba najti nek izhod za Putina, ampak mislim, da na to še ni pripravljen. Tudi ne ravni EU ni razprav, da bi sodelovala kot kakšen posrednik v pogovorih. Trenutno EU zelo enotno deluje v podpori Ukrajini in večina evropskih držav sledi politiki, da je treba Ukrajini pomagati tudi z vojaško opremo.
Vrh EU je Ukrajini in Moldaviji odobril status kandidatk za članstvo v EU. A dejanskega članstva verjetno še leta, morda desetletja ne bo?
Od vseh ukrajinskih politikov sem v zadnjih tednih slišala, da se Ukrajina bori za evropsko demokracijo in evropske vrednote. Status kandidatke je zdaj simbolično sporočilo Ukrajini, da ima kot evropska država evropsko perspektivo. In Ukrajina to sporočilo te dni še kako potrebuje.
Enako velja za Moldavijo in Gruzijo, mi smo pa v tem kontekstu opozorili tudi na Zahodni Balkan, ki je za Slovenijo strateškega pomena. Zahodni Balkan je namreč že postal poligon za različne geopolitične interese in postaja tudi vse bolj varnostno tveganje.
V tem kontekstu razumem tudi jezo, razočaranje, frustracije ljudi na Zahodnem Balkanu, ker EU v procesu širitve izgublja verodostojnost. Spomnite se, ko je Kosovo pred leti izpolnil pogoje za vizumsko liberalizacijo, a evropski voditelji do danes niso našli političnega soglasja. Podobno je s Severno Makedonijo in Albanijo. BiH konec koncev izpolnjuje že več kriterijev, da bi dobila status kandidatke. Zdaj pa je status v zelo kratkem času in brez nekih kriterijev dobila Moldavija. To je težko razumeti, težko utemeljiti in razprava z voditelji Zahodnega Balkana na vrhu v Bruslju je bila zato zelo žolčna.
Če ne bomo pokazali jasno in iskreno naše zaveze Zahodnemu Balkanu, se bojim, da imamo lahko naslednjo vojno v naši neposredni soseščini.
Kakšni pa so sicer naši odnosi v soseščini, zlasti s Hrvaško, kjer so po spremembi vlade v Ljubljani spet bolj nervozni? Kakšno sporočilo prinašate Zagrebu?
Predvsem pozitivno. Delovala bom v smeri krepitve dobrososedskih odnosov in reševanja odprtih vprašanj. Res je, Slovenija ne namerava odstopiti od implementacije arbitražne razsodbe. Si pa želim dati na mizo odprta vprašanja in videti, kje je mogoče narediti kak premik. Ne želim si, da bi imeli večne probleme z incidenti med ribiči v našem zalivu.
Dogovorila sem se za obisk Zagreba v juliju. Upam, da bova z ministrom Gordanom Grlićem Radmanom na prvem spoznavnem obisku našla tudi že kakšen pozitivni element sodelovanja v prihodnje. Prihaja tudi poletna sezona in dolge čakalne vrste na meji s Hrvaško. Kakršenkoli ukrep, ki bi olajšal potovanja ljudem, bi lahko koristil.
Zato Slovenija zagotovo ne bo med tistimi državami, ki bi blokirale širitev schengna na Hrvaško. Sem tudi čestitala Hrvaški, da bo s prvim januarjem prihodnje leto prevzela evro in bomo seveda tudi pomagali, da bi tudi Hrvaška čim prej postala članica schengenskega območja.
A dejstvo je, da med državami soglasja za širitev schengna zdaj ni. Širitev zagotovo blokira Nizozemska in tudi kakšna druga država bi se še našla.
Poleg tega imamo v čakalnici že nekaj let Bolgarijo in Romunijo. In smo v položaju, ko v schengenskem območju pravila ne delujejo in je potrebna njihova prenova. Potrebna so jasna pravila, koliko časa imajo lahko države notranje kontrole na mejah. Zdaj imamo pet držav, tudi Avstrijo na naši meji, ki nadzor na notranjih mejah izvajajo bistveno dlje, kot jim to omogočajo pravila. Zato bomo najprej morali razrešiti te probleme znotraj območja, da bo ta sploh deloval, šele potem bomo lahko schengen resnično širili na tri nove države.
Napovedovali ste revizijo imenovanja veleposlanikov, ki so bili blizu prejšnji vladi. Kaj sledi?
Na ministrstvu smo pregledali postopke zadnjega vala imenovanj veleposlanikov in se pogovorili z vsemi, ki so pri tem sodelovali. Te postopke so podpisali vsi in ni pravne podlage, da bi jih kjerkoli umaknili. Dvakrat sem govorila s predsednikom države in strinjali smo se, da se postopke izpelje do konca.
Smo pa uspeli podaljšali za eno leto mandat veleposlaniku v Moskvi in poslati nazaj veleposlanika v Kijev. Vlada pa je pred kratkim podprla tudi odpoklic veleposlanika v Ankari Primoža Šeliga zaradi kršitev zakona o zunanjih zadevah.
Če se za konec vrnemo na notranjepolitično področje, kako je zadihala nova koalicija? Kako se boste soočali z opozicijsko taktiko zavlačevanja pri vseh postopkih?
Po prvih treh tednih dela v vladi je energija zelo dobra. Na sejah vlade smo zelo aktivni, še posebej, ker smo prevzeli mandat v težki situaciji, energetski draginji, sredi vojne v Ukrajini. Trenutno ocenjujem delo vlade kot zelo pozitivno in tudi naše sodelovanje znotraj koalicije je zelo dobro.
Kar pa zadeva poskuse opozicije za blokado širitve vlade - gre za grde in nepotrebne poskuse blokiranja dela pri ambicioznih ciljih, od podnebnih sprememb do medgeneracijske prihodnosti. Če se bo izkazalo, da gremo zaradi zakona o vladi v zakonodajni referendum, bomo pač šli po tej poti, ampak na koncu sem prepričana, da bomo prišli do vlade z 20 ministri, kot smo si zadali.
Je pa tu vsekakor na mestu vprašanje za opozicijo, koliko ima iskrenih namenov pomagati državljanom in zares spoštovati voljo, ki so jo ljudje izrazili na volitvah. Mi smo dobili mandat, da opravljamo in vodimo z državo. Če želi opozicija vsako stvar blokirati, bo delala predvsem škodo ljudem in državi.