Britanska družba Sloveniji grozi s tožbo: trdi, da je vložila 50 milijonov evrov v črpanje plina v Petišovcih

Ascent Resources v pismu, ki ga je londonska pravna pisarna Enyo Law naslovila na vrh slovenske vlade, napoveduje tožbo. V njem izpostavlja domnevne kršitve dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Ta dejanja so povzročila občutno škodo investitorjem v Sloveniji, so navedli in opozorili, da so v razvoj Petišovskega polja vložili več kot 50 milijonov evrov.

Kot so za STA pojasnili v državnem odvetništvu, zahteva za arbitražo še ni bila vložena, saj je to mogoče šele po poteku trimesečnega roka, v katerem imata stranki možnost spor rešiti po mirni poti. "Ker je bilo uradno obvestilo o obstoju spornega razmerja Sloveniji vročeno 23. julija, bosta vlagatelja zahtevo za arbitražo lahko vložila po 23. oktobru 2020, če spora pred tem ne bosta sporazumno rešila," so navedli.

V primeru vložitve zahteve za arbitražo pred arbitražnim tribunalom bo skladno z zakonom o državnem odvetništvu nosilec zastopanja državno odvetništvo. "Ni pa izključeno, da bo kot pomoč pri zastopanju v posameznih fazah sodeloval tudi zunanji strokovnjak s področja investicijske arbitraže," so povedali.

Če bosta vlagatelja spor posredovala v mednarodno arbitražo, bosta za odločanje o njem lahko izbrala katero od možnosti, ki so predvidene s sporazumom med vladama Slovenije in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o zaščiti in spodbujanju vlaganj ter s pogodbo o energetski listini, in sicer Mednarodni center za reševanje sporov v zvezi z vlaganji, Arbitražno sodišče mednarodne trgovinske zbornice, mednarodnega razsodnika ali arbitražno sodišče, imenovano na podlagi posebnega dogovora ali ustanovljenega na podlagi pravilnika o arbitraži komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo. Lahko pa se odločita, da se o sporu odloči po arbitražnem postopku v okviru Arbitražnega inštituta stockholmske trgovinske zbornice, so navedli.

Postopek v konkretni zadevi bo po njihovih navedbah odvisen od tega, kateri arbitražni tribunal bosta vlagatelja izbrala za odločanje o njunem sporu, in od postopkovnih pravil, ki se pred njim uporabljajo. Kako dolgo bo zadeva trajala, je nemogoče napovedati, običajno pa od vložitve zahteve za arbitražo do končne odločitve mine več let, so dodali.

Arso je marca lani odločil, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki ga načrtujeta britanski Ascent Resources in njegov slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pri tem pritrdilo junija letos. Britanci so namreč načrtovali razvpit in marsikje prepovedan postopek hidravličnega lomljenja oz. frackinga.

Leta 2018 je takratni minister Jure Leben odredil notranji nadzor nad delom Arsa. Nadzor je pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj, ter da sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza.

Da frackinga ne podpira, je dejal tudi aktualni okoljski minister Andrej Vizjak.