Bolj kot sama zmaga SDS ali Gibanja Svoboda bo pomembno tudi, katere stranke se bodo uvrstile v državni zbor. Golob je javno že napovedal, da kot svojega zaveznika vidi stranke opozicijske koalicije KUL, v kateri so SD Tanje Fajon, LMŠ Marjana Šarca, Levica Luke Mesca in SAB Alenke Bratušek. Janša pa svoje partnerje vidi v NSI Mateja Tonina, Povežimo Slovenijo Zdravka Počivalška in Marjana Podobnika ter Naši deželi Aleksandre Pivec. Med njegove podpornike sodi tudi SNS Zmaga Jelinčiča, če ji uspe vnovični preboj v parlament, a za zdaj to ne kaže.
Večja kot bo polarizacija, več glasov bosta dobili glavni favoritinji na škodo manjših zavezniških strank. Če bo Janševa SDS na volitvah izboljšala svoj rezultat, se lahko zgodi, da bo ostala brez partnerjev, s katerimi bi lahko sestavila vlado. Za zdaj kaže, da se lahko v državni zbor poleg SDS in NSI prebije tudi koalicija Povežimo Slovenijo, medtem ko se bo morala Pivčeva še bolj potruditi. S samo dvema strankama bo Janša težko sestavil vlado, tudi če bo spet relativni zmagovalec volitev.
Podobno velja tudi za Goloba. Če bo zaradi taktičnih glasov volivcev premagal Janšo, se lahko zgodi, da v parlament ne bo prišla kakšna od njegovih zavezniških strank, denimo SAB, ki ima med njimi najmanjšo podporo. Če bi se to zgodilo še denimo LMŠ, bi se Golobova volilna zmaga lahko prelevila v polomijo, še zlasti če bi na desni strani v parlament prišle (vsaj) štiri stranke.
Poleg tega bodo Golobu in KUL glasove jemale še manjše stranke iz podobnega političnega spektra, ki se v parlament najverjetneje sploh ne bodo uvrstile. Poleg Desusa Ljuba Jasniča in zelene stranke Vesna je to tudi stranka Naša prihodnost Ivana Galeta. Žvižgač je sicer imel odprta vrata za nastop na listi Gibanja Svoboda in LMŠ, pri prvi ga je motila Janja Sluga, pri drugi pa, da je to parlamentarna stranka, na koncu pa je izbral skupno pot z nekdanjo evropsko komisarko Violeto Bulc, ki je v času visoke funkcije zaslovela kot šamanka in s hojo po žerjavici, nazadnje pa kot zaprisežena proticepilka.
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič se je raje odločil, da s svojo stranko Lide ne bo nastopil na volitvah. Med strankami, ki bi lahko dobile veliko glasov ali se celo uvrstile v državni zbor, velja omeniti Resnico Zorana Stevanovića. Ta bo najbrž pobirala glasove obema političnima blokoma, glede na njeno suverenistično usmerjenost pa je večja verjetnost, da bi se v parlamentu lažje dogovorila z Janšo kot z Golobom. Nenazadnje se je Stevanović, ki sicer kandidira na Jesenicah, še ne dolgo pojavljal v skrajno desni druščini.
Taktični glasovi očitno najbolj motijo SDS, saj so njeni poslanci podprli predlog Zmaga Jelinčiča o prepovedi volilnih anket pol leta pred volitvah. Če bi ga sprejeli v zakonu, bi bil najverjetneje neustaven, saj je ustavno sodišče pred leti razveljavilo prepoved opravljanja anket teden dni pred volitvami.
Najverjetneje pa tak zakon niti ne bi mogel začeti veljati še pred letošnjimi volitvami, ki bodo čez dober mesec dni. Če bi ga parlament vendarle sprejel, bi ga verjetno ustavilo ustavno sodišče. Tudi ne uživa večinske podpore poslancev, saj mu nasprotujejo celo nekatere vladne stranke. Na zadnjih volitvah leta 2018 se je v državni zbor prebilo devet strank, pred njegovimi vrati pa je ostalo 16 list, ki so dobile skupno 12,1 odstotka glasov.
Podobno je bilo izgubljenih glasov tudi na volitvah 2014. Največja osmoljenka zadnjih volitev je bila SLS, ki je prejela 2,62 odstotka glasov, takoj za njo pa Piratska stranka z 2,15 odstotka glasov; več kot en odstotek sta dosegli še Dobra država (1,52 odstotka) in Zeleni Andreja Čuša (1,09 odstotka).
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
