»Iz razpoložljivih podatkov na ministrstvu ne moremo ugotoviti, ali je bil minister oziroma kdo drug iz takratnega vodstva ministrstva o zadevi obveščen,« so nam odgovorili na ministrstvu za pravosodje na naše vprašanje, ali je kateri od pristojnih organov ministrstva leta 2012 obvestil takratnega ministra Senka Pličaniča ali katerega od njegovih državnih sekretarjev o zaprosilu višjega sodišča v Parizu za podatke o osebi, ki je bila vpletena v afero Irangate in so jo v zvezi s tem preiskovali v Franciji.
Tiskovni predstavnik pravosodnega ministrstva Boštjan Lajovic je ob tem dodal, da »iz zbirk dokumentarnega gradiva tudi ni razviden način, kako si je kot predstojnik organa zagotovil/jal informiranost o vrsti in obsegu zadev s področij dela posameznih notranjih organizacijskih enot ministrstva za pravosodje.«
Takratni minister Senko Pličanič vztraja pri tem, da o zaprosilu francoskega pravosodnega organa v zvezi z afero Irangate ni bil obveščen, ker kot predstojnik o tem tudi ni imel pristojnosti odločanja.
Kot pravi, bi v nasprotnem primeru na pravosodnem ministrstvu obstajala evidenca, da so ga uradno obvestili. »Če te evidence ni, to pomeni, da je na ministrstvu popolna anarhija, kar v času, ko sem ga jaz vodil, ni bila, ali pa namenoma ne želijo povedati, da taka evidenca ne obstaja,« je oster Pličanič.
Zgodba se je začela s pismom, ki sta ga parlamentarnima komisijama pod vodstvom Anžeta Logarja in Branka Grimsa poslala pravosodni minister Goran Klemenčič in državni sekretar Darko Stare, v njem pa sta med drugim zapisala, da »komisiji razpolagata z uradno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je bilo ministrstvo za pravosodje marca 2012, ko je slovensko vlado vodil g. Janez Janša, s strani tujega pravosodnega organa seznanjeno z dejstvom kazenskega postopka zaradi suma goljufij, utaje davka in pranja denarja preko NLB.«
Takratni minister Senko Pličanič vztraja pri tem, da o zaprosilu francoskega pravosodnega organa v zvezi z afero Irangate ni bil obveščen, ker kot predstojnik o tem tudi ni imel pristojnosti odločanja.
Ker smo hoteli priti do tega dokumenta, smo vložili zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki so nam jo po nekaj tednih delno zavrnili. Iz dokumenta, ki so nam ga poslali, je razvidno le to, da so ga je poslalo višje sodišče v Parizu, da je bil naslovnik ministrstvo za pravosodje in javno upravo in da ga je prejelo 30. marca 2012.
Prav tako je razvidno, da sodišče zanimajo vse informacije o odprtem računu na NLB, ime imetnika so na ministrstvu izbrisali, verjetno pa gre za Iranca Iraja Farrokhzadeha. V poslanem dokumentu sta izbrisani celo imeni uslužbenca ministrstva, ki je ta dopis prejel, in osebe iz Francije, ki je ta dopis poslala.
V obrazložitvi so zapisali, da gre za osebne podatke in da je zahtevani dokument del dokumentacije, v zvezi s katero specializirano državno tožilstvo vodi predkazenski postopek zaradi suma pranja denarja, razkritje informacije pa da bi škodovalo izpeljavi postopka.
Na dodatno vprašanje so nam ministrstvu vsaj odgovorili, da so prošnjo višjega sodišča v Parizu predali pristojnemu okrožnemu sodišču v Sloveniji in njegov odgovor nato poslali nazaj prosečemu sodišču v Francijo.
