Šušteršič je med svojimi glavnimi nalogami na položaju finančnega ministra izpostavil znižanje javne porabe za 800 milijonov evrov v letu 2012, poenostavitev davčnega sistema z razbremenitvami pri dohodnini in uvedbo t.i. socialne kapice ter povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje.
Vprašati se bo treba, katerim izdatkom se lahko vsaj začasno odpovemo, podobno kot so ravnali v številnih podjetjih in gospodinjstvih, ko so se soočili z upadom prihodkov, je dejal glede napovedanega krčenja javne porabe. Še posebej se bodo morali prilagoditi tisti, ki so v zadnjih mesecih najbolj trošili.
Ob teh napovedih ga je Jerko Čehovin (PS) vprašal, ali se mu ne zdi, da bi se morali bolj kot v varčevanje usmeriti v generiranje povpraševanja. "Gospodarska rast se ne generira samo s povpraševanjem, še posebej pa ne v tako majhni državi, kot je Slovenija. Ni dovolj varčevati, treba je hkrati spodbujati investicije v prave stvari," je odgovoril Šušteršič.
Dolg države po njegovih besedah ne bi smel preseči 50 odstotkov BDP, interventni zakon pa bi podaljšal do konca leta. Glede slednjega je sicer zagotovil, da bo vlada spoštovala zavezo večine parlamentarnih strank, da se v času njegove veljavnosti ne bo posegalo v plače javnih uslužbencev in socialnih transferjev.
Na davčnem področju je izpostavil potrebo po poenostavitvah, enostavnejšem sistemu in strožjem nadzoru. Poleg sprememb pri obdavčitvi dela je napovedal tudi vrsto davčnih razbremenitev za podjetja. "Če bomo skupaj z zniževanjem izdatkov uvedli te davčne poenostavitve in uvedli sistem socialnih zavarovanj, potem bodo učinki na gospodarstvo in s tem na zaposlovanje pozitivni," je dejal.
Na vprašanje o davku na nepremičnine je odgovoril, da nikakor ne bo med njegovimi prednostnimi nalogami. "Nisem navdušen nad uvajanjem davka na nepremičnine, čeprav tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ni ravno idealno," je dejal. Na finančnem ministrstvu davka nikakor ne bodo začeli pripravljati že jutri in se pojutrišnjem začeli prepirati s celo Slovenijo in geodetsko upravo. "Mislim, da to lahko počaka do druge polovice mandata," je menil.
Država se bo morala do investitorjev obnašati bistveno drugače, je zahteval Šušteršič, kot primer neprimernega ravnanja pa izpostavil prodajo Mercatorja. "Bilo je jasno, da so se vedno znova postavljali novi pogoji," je pojasnil in se vprašal, kaj so s ščitenjem trgovca postavili na kocko.
"Na kocko so postavili Pivovarno Laško, banko in državni proračun, ki bo morda moral dokapitalizirati NLB, ker ji nismo dopustili, da bi razpolagala s svojim premoženjem," je odgovoril. Začeti se bomo morali drugače obnašati do lastniških deležev države: ne takoj prodajati, a postaviti zelo jasna pravila in zaveze, je ponovil.
Marka Pogačnika (SDS) je ob tem zanimalo, kako gleda na položaj dveh največjih bank, NLB in NKBM; kjer je v zadnjem času odstopilo več članov nadzornih svetov in uprav. "Treba bo opredeliti način upravljanja teh bank in dati upravam zagotovila, da delajo tisto, kar je za banke najboljše," je odgovoril Šušteršič. Člane uprav se bo izbiralo na mednarodnem razpisu, in sicer brez zahteve po znanju slovenskega jezika - sicer nima smisla, da je razpis mednaroden, je dejal.
"Finančne potrebe niso take, da bi morali takoj vse prodati. Bomo pa morali, da povrnemo zaupanje investitorjev," je še pojasnil Šušteršič. V skladu s koalicijsko pogodbo mora v lasti ostati 25 odstotkov bank in zavarovalnic, glede infrastrukture pa je dejal, da se je prodajalo ne bo, pač pa naj bi investitorje na to področje privabili v okviru javnozasebnega partnerstva.
"Privabiti moramo investitorje, da bodo prinesli denar v podjetja in zagotovili denar za prestrukturiranje," je ugotovil in opozoril, da brez tega ne bo delovnih mest in gospodarske rasti. Ob tem se mu zdi ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS in prenos upravljanja z državnim premoženjem nazaj na ministrstva korak nazaj; sam bi predlagal preoblikovanje agencije.
Namesto zdaj običajnega enega bo imel Šušteršič dva državna sekretarja. Prvi bo pristojen za fiskalni del delovnih nalog ministrstva, torej za proračun, davke in zakladništvo, drugi pa za finančni del: bančni sistem, kapitalske naložbe, je odgovoril Alenki Bratušek (PS).