"Gospodarstvo je šibko, a če bi to ustrezno podprli, imamo možnost izhoda iz krize," je dejal Mramor, ki je finančni minister že bil med letoma 2002 in 2004.
Priložnost za izhod iz krize vidi v trdnem finančnem sistemu, ki servisira gospodarstvo in prebivalstvo. Prva prioriteta v teh zapletenih razmerah bi namreč morala biti ekonomska osamosvojitev, kar pa lahko dosežemo le s konkurenčnim gospodarstvom, je dejal v uvodni predstavitvi vizije svojega dela na položaju finančnega ministra.
Razmere so po njegovih besedah resne. Manevrskega prostora za razna politična preigravanja in blokade ni, je opozoril Mramor, ki bo, če ga bo DZ v četrtek potrdil za ministra, vodil restriktivno fiskalno politiko.
Ko spravimo javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP, se mora namreč začeti zniževanje dolga pod 60 odstotkov BDP. Torej moramo zmanjševati javne izdatke, namesto da bi jih povečevali in imeli stimulativno fiskalno politiko, je pojasnil.
"Fiskalna politika bo žal morala biti restriktivna," je ponovil ter kot najpomembnejša vira povečanja javnofinančnih prihodkov izpostavil bolj učinkovito delovanje Finančne uprave RS in gospodarsko rast. Prihranke po drugi strani vidi predvsem v zmanjšanju neracionalnega trošenja, o zmanjšanju plač zaposlenim v javnem sektorju pa za zdaj ne želi razmišljati, čeprav bodo prihodnje leto potrebna pogajanja. Novih davkov ni napovedal, načrtuje le davek na nepremičnine, ki pa naj ne bil višji od zdajšnjih treh dajatev na tem področju.
Glede obdavčitve nepremičnin je sicer prepričan, da jo je treba urediti tako, da bo davčna osnova čim bolj čista in ne bo temeljila na vrednotenju. "Kako bo davčna uprava vedela, kdaj si zamenjal okna?," je vprašal.
Opozoril je tudi na - kot je dejal - obdavčitev najbolj pridnih: "Smo nekonkurenčni na tem področju, mladi nam uhajajo ven." Od enega milijona zavezancev za dohodnino, jih zgolj 300.000 plača 72,5 odstotka dohodnine, je pojasnil, kaj je mislil z izrazom 'najbolj pridni'. A tako visoka obdavčitev je možna le v zaprtih okoljih, kjer ti ljudje ne uhajajo v tujino, pri nas pa ne, je opozoril.
Da bi lahko gospodarstvo raslo in bi imeli visoko zaposlenost, so po Mramorjevih besedah ključna makroekonomska ravnovesja. Vendar pa je Slovenija že drugo leto v procesu srednjeročnih makroekonomskih neravnovesij, je spomnil ter kot najbolj problematična neravnovesja izpostavil tista, ki se nanašajo na javne finance, finančni trg in trg dela. Pri takih neravnovesjih je običajno, da gospodarstvo ne more rasti, zato smo bili v preteklih letih priča nizki ali pa negativni gospodarski rasti.
Da bi banke spet kreditirale podjetja, morajo biti ta kreditno sposobna, za to pa potrebujemo finančno prestrukturiranje podjetij, je orisal Mramor. Opozoril je, da je v Sloveniji prezadolženih ena tretjina podjetji. Sam se sicer ne čudi, da banke nerade dajejo posojila, vzrok pa je našel v bojazni zaradi preohlapne definicije, kdaj se kreditodajalci obnašajo z dolžno skrbnostjo. To definicijo je treba spremeniti, je dejal.
Problem je tudi v tem, da banka, ki je prekapitalizirana, nima nobenega motiva po ustvarjanju ustreznih donosov. "Ko bo NLB dobila lastnika, vam jamčim, da se bo obnašanje spremenilo, kajti lastnik bo zahteval donos," je dejal.
Ni pa želel napovedovati izida ustavnega spora glede razlaščenih obveznic podržavljenih bank: "Počakajmo na odločitev ustavnega sodišča."
Ali bo potreben rebalans letošnjega proračuna, Mramor prav tako ne želi napovedovati. Treba je počakati na najnovejše ocene, je pojasnil. Ima pa Slovenija le še mesec časa za pripravo predloga proračuna za leto 2015. Sicer pa je mogoče proračun zapreti že samo z gospodarsko rastjo.
V zvezi s proračunom so člane odbora zanimali Mramorjevi načrti z zadolževanjem. "Jaz sem nezadolžen," je odgovoril, glede zadolževanja Slovenije pa razkril, da je trenutno ponudbe dovolj, več o tem ni želel govoriti.
Lastniškega kapitala Mramor v Sloveniji ne vidi, zato vidi priložnosti v privatizaciji. Prodaja 15 podjetij, ki je bila sprejeta v DZ, se mora po njegovih besedah nadaljevati, a mora biti dobro vodena, upoštevati je treba tudi strateški premislek.
Sam zagovarja privatizacijo po pameti. "Pri strateškem državnem premoženju me boste zelo težko prepričali, da je privatizacija pametna," je dejal. Drugače pa meni glede portfeljskih naložb države - v tem primeru meni, da jih država ne more dovolj skrbno upravljati in tu je po njegovem mnenju potrebna privatizacija.
Del denarja od privatizacije bo mogoče vrniti nazaj v gospodarstvo, a šele, ko bomo zmanjšali zadolžitev, je ob tem obljubil Mramor, ki meni, da tudi brez spodbujanja neposrednih tujih investicij ne bo šlo.
Med drugim je napovedal pripravo zakona o fiskalnem pravilu ter spremembe zakona o javnih financah, resno bo treba tudi poseči v organizacijo črpanja evropskih sredstev. Denar iz evropskega proračuna mora biti počrpan v največji možni meri, je zahteval in dodal, da gre za tako pomemben finančni vir, da bo ministrstvo za finance budno bdelo nad temi postopki.
Prav tako se mu zdijo potrebne spremembe na področju javnih naročil. Na fakulteti, kjer je Mramor zaposlen zdaj, so namreč z oddajo del v okviru javnega naročila vedno plačali več, kot pa če bi se o ceni pogajal sam.
Glede organizacije dela na novem delovnem mestu pa je Mramor napovedal, da se bo takoj lotil vzpostavitve analitskega oddelka na finančnem ministrstvu. Zaradi izjemne širine področij, ki jih pokriva finančno ministrstvo, si želi imeti tudi tri ali štiri državne sekretarje. Če bo potrebno, bo četrti - kot je pojasnil - odgovoren za upravljanje državnega premoženja.
Mramor bi se moral nocoj predstaviti tudi pred člani komisije DZ za nadzor javnih financ, vendar so iz poslanskih skupin koalicije sporočili, da se njihovi poslanci seje ne bodo udeležili, ker da jo je predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) sklical v nasprotju s poslovnikom. Ta določa, da se kandidati za ministre predstavijo pred matičnim delovnim telesom, medtem ko je komisija za nadzor javnih financ le zainteresirano delovno telo.