Odbor za finance brez dopolnil k proračunu za prihodnji dve leti

Odbor od vlade pričakuje, da bo dokumente v naslednjih dveh tednih dopolnila, pri tem pa v največji možni meri upoštevala predloge iz razprav na sejah posameznih delovnih teles DZ. Ta so proračunske dokumente preučila že pred prazniki. Ob tem niso oblikovala dopolnil, pač pa so jih poslanci in poslanske skupine, in sicer štiri k predlogu proračuna za leto 2013 ter tri k predlogu proračuna za leto 2014.

Vlada si je za cilj zastavila znižanje proračunskega primanjkljaja, je dopoldne ob predstavitvi proračunskih dokumentov povedal Šušteršič. Prihodnje leto naj bi se tako primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2014 pa še dodatno na 2,5 odstotka BDP. "To je manjše znižanje kot tisto, o katerem smo govorili ob rebalansu, glavni razlog pa so gospodarske razmere," je pojasnil Šušteršič.

Ob tem je zavrnil očitke, da so obravnavani proračunski dokumenti nerealni. Očitki o nerealnosti deloma temeljijo na ukrepih, ki še niso sprejeti, a to ni nič neobičajnega, je dejal ter opozoril, da vladi v primeru, da bodo vsi njeni predlogi blokirani, ne bo preostalo drugega, kot da zaostri delovanje na fiskalnem področju, denimo pri investicijah.

Alenka Bratušek (PS) je vztrajala, da je proračun pripravljen nerealno, saj temelji na letošnjem rebalansu, katerega načrtovani proračunski primanjkljaj pa je presežen že po devetih mesecih. Opozorila je tudi, da bo dolg države najpozneje prihodnje leto presegel magično mejo 60 odstotkov BDP.

Tudi Renati Brunskole (PS) se zdita predlagana proračuna nerealna in neresnična, saj so finančni učinki izračunani na podlagi ukrepov, ki še niso sprejeti. Poleg tega iz dokumentov ni razbrati poti, ki bi kazala pot ponovnega gospodarskega vzpona, je ugotovila.

Poslanka PS je spomnila tudi na načrtovano znižanje sredstev za občine ter opozorila, da zdaj ni čas za krčenje sredstev na področju gospodarstva, kot je opaziti iz proračunskih dokumentov. "Gre za področje, ki lahko v večji meri pripomore k izhodu iz krize," je dejala in menila, da bi podpora konkurenčnosti gospodarstva med drugim zagotovila nova delovna mesta.

Glede na težak položaj sta predloga realna, vendar nista optimalna, je ocenila Damjana Petavar Dobovšek (SDS). Državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič pa je dodal, da je predlog takšen, kot je, ker se javnofinančna konsolidacija nadaljuje. Prihodke je mogoče zvišati le z davki, vendar pa so posegi na to področje minimalni, da ne bi zavrli še tisto malo gospodarske aktivnosti, ki se dogaja, je pojasnil.

Stanko Stepišnik (PS) je bil kritičen do predvidenega povečanja obsega sredstev za investicije za 600 milijonov evrov, kar bodo omogočila evropska sredstva. Ta kakovosten evropski denar se bo razdelil županom za drobne investicije - vinske ceste, obcestne drogove, kolesarske steze - je dejal in opozoril, da jih občine ne bodo mogle vzdrževati. Zdaj je zadnja priložnost, da sprostimo 1,1 milijarde evrov za gospodarsko rast, ne pa za take drobne investicije, je zahteval.

Tudi Jerko Čehovin (PS) je menil, da bi morala država gospodarstvu priskočiti na pomoč z investicijami. Zaželel si je, da bi vlada bolj konkretno predlagala dejanske prioritete in ukrepe, s katerimi bo spodbudila konkurenčnost in gospodarsko rast.

Po drugi strani se zdita Romanu Žvegliču (SLS) predlagana proračuna dovolj ambiciozna, morda celo preveč. "Izhajamo iz tega, kar imamo," je pojasnil in menil, da imamo v Sloveniji prebogate standarde. V danem položaju sta proračuna optimalna, se je strinjal Jožef Horvat (NSi).