Predstavitev kandidata za finančnega ministra Čuferja: Bolj malo konkretnega

Čufer želi zagon gospodarstva doseči preko prestrukturiranja prezadolženih podjetij in sanacije razmer v bančnem sistemu. Članom odbora je povedal, da mora iti sanacija bank z roko v roki z razdolževanjem podjetij.

Spomnil je na pobudo Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so opravili analizo ključnih podjetij, ki bi jim bilo vredno pomagati. Ta projekt bo Čufer vzel za izhodiščno točko, napovedal pa je ukrepe države za pomoč tem podjetjem, a natančno o njihovi obliki še ni želel govoriti. Prav tako še ni želel povedati, koliko naj bi to državo stalo.

Glede projekta t.i. slabe banke je povedal, da ta ni odpisan, ga je pa treba dodelati in sprejeti nekatere spremembe. Pri tem je opozoril, da se od slabe banke bistveno preveč pričakuje in da le z njo ni moč doseči ciljev, ki naj bi jim tak način sanacije bančnih terjatev sledil.

Zatrdil je tudi, da projekt slabe banke še ni dovolj razdelan in da pri razreševanju nekaterih gospodarskih zgodb, kot je npr. koprski Cimos, ne bi smeli čakati na njihovo polno operativnost.

O nadaljnjem izvajanju projekta vzpostavljanja Slovenskega državnega holdinga je bilo slišati malo, si je pa Čufer kot vodilo postavil, da se sredstva, ki se jih bo namenilo za sanacijo bank in reševanje podjetij, v največji možni meri nadomesti s prodajo državnega premoženja.

Konkretno ni želel odgovarjati niti glede načrtov na področju konsolidacije javnih financ. Pojasnil pa je, da za razliko od nekaterih članic EU v Sloveniji zaradi kreditnega krča denarna politika trenutno ni ekspanzivna, zato tudi fiskalna politika ne more biti tako zelo omejevalna.

Jasno pa je povedal, da ne gre za poziv k trošenju, saj mora malo in odprto gospodarstvo, kot je slovensko, vedno paziti na porabo. Pot do znižanja primanjkljaja zato vidi predvsem na področju porabe, prav ničesar pa ni želel reči o morebitnem dvigu DDV.

Letošnji cilj znižanja primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda bo po njegovih besedah težko doseči, je pa že dal vedeti, da se bo Slovenija z Evropsko komisijo skušala dogovoriti o podaljšanju roka za odpravo presežnega primanjkljaja. Pri tem računa na odprto glavo in zdrav razum Bruslja, saj so razmere v Sloveniji zaradi finančnega krča posebne. "Komisija ima svoje cilje, nima pa izključenih možganov," je dodal.

Člani odbora iz vrst odhajajoče vladne koalicije, na primer Damjana Petavar Dobovšek in Romana Tomc (obe iz SDS) ter Roman Žveglič (SLS), so od Čuferja želeli izvedeti bolj konkretne napovedi ukrepov in ravnanj na področjih rebalansa proračuna, zmanjševanja javne porabe, davkov, sanacije slabih terjatev in privatizacije ter drugih elementov načrta ekonomske politike, ki bo pridobil zaupanje trgov.

Tudi Matevž Frangež (SD) je menil, da ga sicer veseli napoved spremembe ekonomske politike, da pa še vedno ne vidi konkretnega, kompaktnega in koherentnega načrta, kako bo tej vladi to uspelo.

Čufer je odvrnil, da natančnih in s številkami podkrepljenih ciljev ni želel podati zato, ker so ga njegove dosedanje delovne izkušnje navdale s prepričanjem, da se je treba projektov lotiti previdno in premišljeno. Najprej se želi seznaniti z natančnim položajem, nato pa si želi zastaviti uresničljive cilje.

Leta 1970 rojeni doktor ekonomskih znanosti je trenutno sicer direktor upravljalskega centra za finančno upravljanje v NLB, prej pa je delal tudi v analitski službi Banke Slovenije.

Ob očitkih, da prihaja iz bančnega sistema, ki se je znašel v zelo nezavidljivem položaju, je zatrdil, da nikoli ni sodeloval pri podeljevanju posojil. Sodeluje pa pri projektu prestrukturiranju največje slovenske banke in dobro ve, kaj čaka banke in podjetja.

Ob tem je pojasnil, da so se časi v bančništvu in gospodarstvu zelo spremenili in da so ga pred krizo zaradi bolj konservativnih stališč imeli za nekoliko čudnega. Povedal je še, da je bila naloga njega in sodelavcev v NLB predvsem skrb za stabilnost celotne banke, medtem ko je bilo upravljanje s tveganji naloga drugih enot. Priznal je, da so bili pred krizo vidni signali nevarnosti prevelike rasti posojil, a si nihče ni mislil, da bodo posledice dosegle današnje razsežnosti.

Matjaž Han (SD) je povedal, da mu Čufer daje upanje, ker je umirjen, realen in analitičen. Zaveda pa se, da se kandidat, preden dobi natančne številke in analize, težko zaveže k natančnim ukrepom.

Vsi ministri do zdaj so delali napake in razmere v državi zato niso take, kot smo si jih želeli, je še ugotovil Han, ki zato poziva vse, naj dajo možnost novemu, mlademu in izobraženemu obrazu.

Po zaslišanju je Čufer povedal, da so vprašanja nanj naredila zelo pozitiven vtis, zato je prepričan, da imajo "možnost narediti nekaj dobrega in koristnega".

Konsolidacija javnih financ

Kandidat za ministra za finance Uroš Čufer si je kot prioriteti svojega mandata zastavil zagon gospodarstva preko prestrukturiranja prezadolženih podjetij in sanacije razmer v bančnem sistemu ter konsolidacijo javnih financ. Čufer je članom odbora DZ za finance med drugim povedal, da mora iti sanacija bank z roko v roki z razdolževanjem podjetij.

Čufer je spomnil, da gospodarstvo že nekaj let duši kriza, napovedi tudi za letos slabe in se še slabšajo. "Čas je, da se začne ukrepati," je bil jasen. Ob rasti brezposelnosti namreč razmere niso take, da bi lahko družba delovala normalno.

V bankah se zvišuje delež slabih terjatev in to ni več le problem posameznih bank in podjetij, temveč postaja sistemska težava. Zato je po njegovih besedah čas, da država intervenira in odpraviti sistemska neravnovesja v gospodarstvu ter nato prepustiti, da se gospodarstvo uravnava samo.

Čufer je kot glavno neravnovesje v gospodarstvu izpostavil prezadolženost podjetij, ki pomembno zavira gospodarsko rast. Otežuje namreč financiranje razvoja in investicij, prezadolžena podjetja pa težko sledijo svojim tekmecem na globalnem trgu. Tudi če lahko odplačujejo posojila, vse bolj zaostajajo, je opozoril.

Te težave se je zato treba lotiti, čas pa je omejen. Slovenija bi morala prestrukturirati in razdolžiti večino podjetij do takrat, ko bo Evropska centralna banka začela zaostrovati denarno politiko.

Prezadolženost podjetij povečuje breme slabih terjatev v bankah in posledično zaostruje težave zaradi pomanjkanja kapitala. Probleme bank je zato treba reševati skupaj s problemi podjetij, da bi se gospodarska rast lahko nadaljevala, je bilo eno glavnih Čuferjevih sporočil članom odbora DZ za financ in monetarno politiko.

Opazil je namreč, da se težave bank ločeno obravnava od težav podjetij. "Ne moremo imeti dobre banke v slabem gospodarskem okolju," je ponazoril in se zavzel za celovit pristop.

Spomnil je na pobudo Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Ti so opravili analizo ključnih podjetij, ki jim bi bilo vredno pomagat.

Ta projekt bo vzel za izhodiščno točko, napovedal pa je ukrepe države za pomoč tem podjetjem, a natančno o njih še ne želi govoriti. Prav tako še ni želel povedati, koliko naj bi to državo stalo.

Pri izbiri ukrepov za prestrukturiranje gospodarstva bo treba biti zelo premišljen in postopen, da se ne bo zaletavalo in se bo sproti odpravljalo morebitne zaplete. Zato se bo zavzemal za postopnost, z enim ali dvema pilotskima projektoma ter z upoštevanjem domače in tuje stroke.

Čufer je spomnil, da država trenutno ni prezadolžena, se pa njen dolg zelo hitro zvišuje in tak trend ni vzdržen. Slovenija vseeno še lahko najde vire na trgu kapitala, čeprav ima trenutno problem verodostojnosti. Zato je napovedal pripravo verodostojnega in izvedljivega načrta za reševanje slovenskih težav.

Pri konsolidaciji javnih financ je pojasnil, da za razliko od nekaterih članic EU v Sloveniji zaradi kreditnega krča denarna politika trenutno ni ekspanzivna, zato tudi fiskalna politika ne more biti tako zelo restriktivna, je prepričan.

Najprej moramo sprostiti kreditni krč in razdolžiti podjetja, šele nato lahko bistveno zaostrimo fiskalno politiko, je dodal.

Posebej pa je opozoril, da ne gre za poziv k trošenju, saj malo odprto gospodarstvo po njegovih besedah ne more imeti nikoli ekspanzivne javnofinančne politike. Slovenska država mora biti vedno stroškovno učinkovita in prilagodljiva. Fiskalna politika mora biti zato restriktivna, a je treba stopnjo restriktivnosti prilagoditi temu, da je lahko vzdržna.

Zniževanje primanjkljaja tako ostaja prioriteta, bo pa težko uresničiti letošnji cilj primanjkljaja v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda.

Njegova preferenca je pot za zniževanje primanjkljaja iskati na strani porabe, torej skozi zniževanje mase plač in racionalizacijo poslovanja države. Ob tem bi dajal prednost ukrepom, ki so trajne narave. Zniževanje stroškov države mora preiti v zavest, je prepričan.

Čufer meni, da bi morala Slovenija ostati nizko zadolžena država. Zato bi bilo treba vsa sredstva, ki se jih bo namenilo za sanacijo bank in podjetij, v čim večji meri nadomestiti s prodajo državnega premoženja. Ker pa proces privatizacije traja, se je treba po njegovih besedah najprej zadolžiti in nato izpeljati privatizacijo. O podrobnostih ni želel govoriti.