Po predstavitvi, v kateri je Erjavec nanizal prioritete svojega novega mandata v Mladiki, so mu poslanci zastavili vrsto vprašanj, od aktualnih afer v slovenski diplomaciji, zapletov z imenovanjem kandidatke za evropsko komisarko, krize v Ukrajini in sankcij proti Rusiji do prioritet slovenske zunanje politike in odnosov z drugimi državami.
Na vprašanje poslancev v zvezi z domnevnim vohunjenjem veleposlanika pri zvezi Nato Andreja Benedejčiča za Rusijo je Erjavec odgovoril, da se je bilo treba zaradi občutljivosti odnosov z Rusijo takoj odzvati in preveriti, ali ti namigi držijo. Zato je naročil podatke vseh ustreznih služb, veleposlanika pa poklical na konzultacije, da je tudi v osebnem pogovoru slišal, kaj se pravzaprav dogaja.
Povedal je, da je bil glede namigov o domnevnem vohunjenju skeptičen, saj ne verjame, da bi lahko Benedejčič sodeloval na vrhu Nata minuli teden v Walesu, če bi bile obtožbe resne.
Pojasnil je, da so jim v Natovem uradu za varnost povedali, da ni nobene preiskave in postopka proti slovenskemu veleposlaniku in tudi nobene prijave. Po njegovih navedbah so povedali tudi, da imajo v zadnjem času veliko takšnih lažnih prijav in da je očitno tudi to del trenutnih razmer v odnosih z Rusijo.
Erjavec je še povedal, da so zadevo preverili tudi pri slovenskih službah, konkretno pri Sovi, ki je potrdila, da gre za neresnice in da ni nobenega postopka. "Mislim, da smo v tem primeru odreagirali profesionalno, hitro in da smo zaprli možnosti, da bi se te špekulacije nadaljevale," je dodal.
To in podobne afere, kot je bila tista z veleposlanikom v Avstraliji Milanom Balažicem, po Erjavčevem mnenju jemljejo kredibilnost slovenski diplomaciji. Ob tej je dodal, da sam ne sproža teh afer, jih bo pa v okviru svojih pristojnosti poskušal preprečiti, a je to "zelo težko, zlasti zato, ker veliko teh zadev izhaja znotraj ministrstva, kjer potekajo očitno določena notranja obračunavanja".
Erjavec je moral znova pojasnjevati zaplet na petkovi dopisni seji vlade, na kateri so potrjevali kandidatno listo komisarjev prihodnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Še vedno vztraja, da je bil sklep, ki ga je vlada poslala v Bruselj, nezakonit. Po njegovem mnenju poslovnik, ki ureja na kakšen način se izvajajo seje vlade, ne more preko zakona, v katerem je "zelo jasno zapisano, kdaj je kakšen sklep sprejet".
V izjavi za medije po seji je izrazil pričakovanje, da bo na dnevnem redu prve seje nove vlade tudi vprašanje kandidatke za komisarko Alenke Bratušek, vendar je to odločitev predsednika vlade Mira Cerarja. Kako bo glasoval, če se bo to zgodilo, pa ni želel komentirati.
Glede novih sankcij EU proti Rusiji zaradi vmešavanja v razmere v Ukrajini je Erjavec ponovil svoje stališče, da se z ekonomskimi ukrepi lahko izvaja določen pritisk, da pa niso pravi inštrument za rešitev krize. Pojasnil je, da je EU pri vprašanju sankcij proti Rusiji razdeljena na dve skupini držav; na baltske države, Poljsko in Švedsko, ki zagovarjajo takojšnje in ostre sankcije, ter Nemčijo, Francijo, Italijo in tudi Slovenijo, ki zagovarjajo stališče, da je treba biti bolj previden.
Po njegovih ocenah je imela Slovenija zaradi sankcij doslej za devet milijonov evrov škode, medtem ko celotna blagovna menjava z Rusijo znaša 1,6 milijarde. Bolj ga skrbijo napovedani ruski protiukrepi, ki naj bi zadevali avtomobilsko industrijo. V tem primeru bi to prizadelo zlasti slovenski avtomobilski grozd.
Na vprašanja poslancev o odnosih z ZDA in Kitajsko je Erjavec odgovoril, da je imel dogovorjenih kar nekaj obiskov, ne samo v ZDA, ampak tudi v Južni Koreji, na Japonskem in Kitajskem, vendar jih je moral odpovedati, ko je vlada padla. Politična nestabilnost ima pač tudi določene posledice, je dejal.
Več opozicijskih poslancev je Erjavcu zastavilo tudi vprašanje o dvojni obdavčitvi dnevnih migrantov, ki hodijo na delo v Avstrijo. Odgovoril je, da gre za pristojnost ministrstva za finance, je pa napovedal, da bo o tem vprašanju govoril z novim finančnim ministrom.