Šušteršič: Slovenci težko razumejo, da so osnova svobodnega trga vrednote

Nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, direktor Stanovanjskega sklada RS Žiga Andoljšek in gospodarstvenik Matej Kovač so bili gosti, ki so oblikovali večer in ki so svobodni trg skušali prikazati zunaj vkalupljenih predstav. Šušteršič je tako pojem svobodnega trga vezal na pomen osebne in privatne lastnine, ki da je njegova osnovna značilnost in nujni pogoj. Hkrati je svobodni trg prikazal kot plemeniti prostor, ki ga uokvirjajo vrednote, izhajajoče iz judovsko-krščanske tradicije.

„Za Slovence, ki so 45 let živeli z vcepljeno logiko socializma, je to težko dojeti. Svoboda in pravica do zasebne lastnine sta neodtujljiva pojma“, je sklenil Šušteršič. Podobno se je teme večera lotil tudi Andoljšek. Najprej je izpostavil napačno sodobno pojmovanje svobode, ki da jo javnost sprejema kot pravico, da lahko vsakdo počenja to, kar se mu ljubi. Sodobna družba po Andoljšku svobodo dojema po logiki „razvajenega najstnika“, ki si jemlje pravico početi čisto vse, kar mu pade na misel. Za razliko od takega pojmovanja, pa sta svoboda in svobodni trg precej bolj kompleksna pojava, ki temeljita na družbeni odgovornosti in na spoštovanju norm in etike.

„Pri uresničevanju idej svobodnega trga je res pomemben tudi profit, a družbena odgovornost podjetja je med drugim tudi to, da se delavci redno in pošteno plačujejo“, je svoje misli pojasnil Andoljšek. Matej Kovač je v svojem posegu opozoril na nevarnost stranpoti, v katere lahko zapelje nepravo razumevanje svobodnega trga, kot so na primer monopoli. Monopolističnim težnjam se mora družba zoperstaviti in ustvariti pravo okolje za menjavo blaga, ki spada med temeljne postulate svobodnega trga. Ob tem je za Kovača prav tako pomembno razumeti pomen judovsko-krščanske tradicije pri vzpostavljanju vrednotnega sistema svobodnega trga.

Vsi trije govorci so se dokaj kritično odzvali na vse pogostejše teze o „demokratičnem socializmu“, ki naj nadomesti ureditev svobodnega trga. Demokratični socializem je po njihovem mnenju utopična, neuresničljiva in vsekakor manj učinkovita alternativa. Sedanjih žgočih tem pa se je ob sklepu nekoliko bolj dotaknil nekdanji finančni minister Šušteršič. Potem ko je Andoljšek prikazal nedoslednosti novega nepremičninskega davka, je Šušteršič omenil nedavno objavo stresnih testov. Problematično je po njegovem mnenju dejstvo, da bo država ohranila kontroli delež (25 odstotkov in ena delnica ) v NLB: izrazil je celo dvom, da bi Evropska komisija to rešitev dovolila. Ob tem je izrazil še bojazen, da se bodo slabi krediti bank v slabi banki zelo počasi prodajali. Razlog za to naj bi bil njihova povezanost s „kravami molznicami slovenskega nacionalnega interesa“, začenši z Mercatorjem.