Lahovnik: Nizka cena delnic NLB odraža porazno stanje v banki

Po besedah nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča, ki si je sicer prizadeval, da NLB ostane v lasti države, gre pri prodaji deleža KBC državi za poslovno odločitev, enako je za STA ocenil dogovorjeno ceno delnice.

Sicer je Križanič spomnil na ravnanje belgijskega lastnika v procesih dokapitalizacij, ki jih je zahteval regulator. Po njegovih besedah je bilo na podlagi tega odnosa jasno, da "bo treba potegniti neko potezo ali spremeniti odnos", čeprav sam takšne poteze KBC ni pričakoval.

Križanič še naprej verjame, da bi bila prodaja NLB do 25 odstotkov plus eno delnico, kot predvideva koalicijska pogodba sedanje vlade, "velik udarec za slovensko gospodarstvo". "Videli smo, kako so se tuje banke obnašale v krizi - izrazito v svojo korist in ne v korist klientov," je ocenil.

Kar pa se tiče slabe banke, na katero bi lahko tudi NLB prenesla slabe terjatve, pa meni, da bi bila takšna slaba banka "ena največjih gospodarskih katastrof". "Napake, narejene v letu 2008, niso nič v primerjavi s tem," je poudaril. Sicer pa Križanič še meni, da bi moral regulator, ki zahteva dokapitalizacije bank, upoštevati tudi nekatere druge zahteve glede poslovanja bank. Doseganje kapitalske ustreznosti banke tako na primer ne bi smelo preveč obremenjevati posojilne aktivnosti, je poudaril.

Ekonomist in nekdanji gospodarski minister Lahovnik pa je poudaril, da ima KBC svoje predstavnike v nadzornem svetu, vrsto let je imela tudi svojega predstavnika v upravi NLB, tako da "cena gotovo odraža dejansko vrednost in porazno stanje v NLB".

V KBC po Lahovnikovem mnenju očitno ocenjujejo, da nima smisla čakati na kakšnega strateškega investitorja, ki bi kupil banko po višji ceni kot en evro za delnico, saj država vztraja pri kontrolnem lastništvu banke.

"Noben resen investitor pa ne bo ponudil bistveno več, če ne bo imel možnosti predčasne zamenjave nadzornega sveta in uprave banke po prevzemu," je poudaril. "Z drugimi besedami, nihče ne bo vložil v banko več sto milijonov evrov in ob tem pristal, da se bo lahko politika zaradi kontrolnega lastniškega deleža še naprej vmešavala v poslovanje banke," je dodal.

S to transakcijo smo po njegovih besedah dobili tudi podatek, koliko je oportunitetni strošek "nacionalnega interesa" državnega lastništva v NLB. Namesto da bi država leta 2002 prodala KBC celoten lastniški delež za 1,3 milijarde evrov, kolikor so bili takrat pripravljeni plačati v KBC, se je raje temu v imenu t.i. nacionalnega interesa odpovedala. Če pa k temu prištejemo še državne dokapitalizacije, oportunitetni strošek vzdrževanja državnega lastništva v imenu nacionalnega interesa zaradi slabega državnega upravljanja banke znaša preko dve milijardi evrov oziroma več kot 1000 evrov na vsakega državljana, še izpostavlja Lahovnik.

S finančnega ministrstva in belgijske banke KBC so danes sporočili, da bo država kupila 22-odstotni delež Belgijcev v NLB po ceni en evro za delnico oz. skupno 2,765 milijona evrov.

KBC bo v celoti izstopila iz lastniške strukture NLB in izpolnila strateški načrt, ki ga je uskladila z Evropsko komisijo novembra 2009 in v katerem se je zavezala, da bo prodala svoj delež v NLB, saj ni veljal za strateško naložbo.