Kot smo pisali, je ministrstvo za pravosodje tak predlog poslalo ministrstvu za finance in kabinetu predsednika vlade, Zverova pa je, kot pravi, za to informacijo izvedela šele iz medijev. Študijski center za narodno spravo vodi od ustanovitve leta 2008, februarja lani jo je svet zavoda še tretjič predlagal v imenovanje, vendar pa je vlada Mira Cerarja ni potrdila, ker je vodila nujne posle.
Nova vlada Marjana Šarca ni imenovala novih dveh članov sveta zavoda, ki ju v skladu s statutom predlaga vlada. Ker je Zverova žena podpredsednika SDS in evropskega poslanca Milana Zvera ter tudi sama članica izvršilnega odbora te stranke, smo jo še vprašali, ali se je pripravljena odpovedati vnovični kandidaturi in za to funkcijo podpreti koga od raziskovalcev iz njenega zavoda, na kar odgovarja: »Sploh ne gre zame, ampak za inštitucijo, bistvena je inštitucija.«
Študijski center za narodno spravo je bil ustanovljen na podlagi resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu ter sodeluje s podobnimi inštituti po Evropi, ZDA in Kanadi, združenimi v Platformo evropskega spomina in vesti, ki se prav tako ukvarjajo z raziskovanjem zločinov totalitarnih režimov, ki so v 20. stoletju pustošili po Evropi.
Najbolj znana sta nemški Gauckov inštitut (Arhiv dokumentov tajne službe Stasi) in poljski Inštitut narodnega spomina, podobni inštituti delujejo tudi v Pragi, Bratislavi, Sofiji, Bukarešti, Ukrajini, baltskih državah, Islandiji, Nizozemski, Švedski.
Ob morebitni ukinitvi oziroma pripojitvi je pričakovati protest vseh teh inštitutov, poleg tega je tudi predsednik države Borut Pahor 13. novembra lani ob odprtju konference Temna stran meseca II. poudaril, da mora država pomagati pri prizadevanjih Študijskega centra: »Vaše delo ni bilo odveč. Ni narejeno vse, vendar vaše delo pušča globoke posledice v razmišljanju in kolektivni zavesti na Slovenskem.«
Ni naključje, da so prostori Študijskega centra na Tivolski 42 v Ljubljani, kjer je bila v času komunizma tajna lokacija Udbe, v prostorih je tudi prazen sef. Podobno naj bi tudi v Nemčiji imel podoben inštitut sedež na eni od tajnih lokacij Stasija. Študijski center je tudi upravljavec nekdanjih zaporniških celic na Beethovnovi cesti, v katerih je Udba mučila politične nasprotnike. Te naj bi po pripojitvi centra k Inštitutu za novejšo zgodovino dali v upravljanje Muzeju novejše zgodovine.
V pravosodnem ministrstvu odgovarjajo, da je v tej fazi prezgodaj govoriti o dokončni odločitvi, saj gre za pobudo ministrstva, o kateri vlada še ni razpravljala: »Ob morebitni pripojitvi pa bi bil upravljalec stvarnega premoženja določen skladno z določbami veljavnega zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih interesnih skupnosti.«
