Vse navedbe, zapisane v pismu neznanega pošiljatelja, je označila za povsem neresnične: »Smrt deklice nas je vse močno pretresla. Ob zavedanju odgovornosti dela, ki ga opravljamo, in ob orodjih, ki jih imamo na razpolago, ter ob tem, da je bila to družina, ki je z nami dobro sodelovala, nihče ni niti pomislil, da mati za otroke ne bi primerno poskrbela. Verjemite, da smo v centru ob tem tragičnem dogodku tudi sami naredili revizijo svojih postopkov. Če bi ugotovili, da smo karkoli spregledali, bi odgovornost brez zunanjih pobud kot direktorica prevzela sama.«
Koliko so bili na centru pozorni na to, v kakšnem varstvu je bila deklica, medtem ko je bila njena mati v službi? Kako je mogoče, da center ni vzel pod drobnogled družine, ki so ji izklopili elektriko zaradi nezmožnosti plačevanja položnic in v kateri niso imeli denarja za plačilo vrtca? Zagotovo je umestno še vprašanje, zakaj je center pripravljen spremljati le družine, zoper katere je podana prijava, ne pa tudi tistih, za katere ve, da so v izjemno slabem oziroma celo kritičnem položaju?
Direktorica Anita Bregar pojasnjuje, da sta se starša deklice Arine ter njunih skupnih otrok sama dogovorila glede stikov z otroki in organizacije njihovega življenja, zato nista potrebovala natančnejšega pisnega dogovora.
Pri skrbi za otroke je sodelovala še stara mama, ki je hodila na dom nove družine svoje hčere: »Če bi nam kdorkoli samo omenil, da je deklica v neprimernem varstvu ali da kakorkoli sumi, da zanjo ni ustrezno poskrbljeno, bi se takoj lotili preverjanja. Tako pa žal nismo dobili nikakršnega namiga, niti anonimnega.« Prav tako niso vedeli, da družina nima ustreznih razmer za življenje, oba starša sta bila zaposlena in nikoli nista poudarjala finančnih težav.
Sodišče je z začetkom glavne obravnave počakalo, dokler noseča Alibabićeva ni rodila.
Kot dodaja direktorica Bregarjeva, sta bila starša deklice v centru za socialno delo 13. junija 2016 zaradi urejanja otroškega dodatka, a takrat nihče od njiju ni opozoril na finančne težave: »Glede spremljanja družin lahko pojasnim, da ne obravnavamo samo družin, zoper katere so podane prijave, ampak tudi tiste, v katerih sami zaznamo potrebo po preverjanju, ali pa tiste, ki se obrnejo na nas in so pripravljene pomoč sprejeti.«
Preverjali smo, kako resnična je trditev, da je socialna delavka zahtevala od očeta deklice Ariane izjavo, da ni nikoli javno dejal, da je centru podal sum o agresivnem odnosu novega partnerja Alibabićeve do deklice Arine.
Direktorica centra Anita Bregar pojasnjuje: »Glede izjave lahko pojasnim, da sem bila sama na domu pri očetu deklice, saj sem šla preverjat navedbe v medijih, da je oče pristojnim institucijam podal prijavo o sumu agresivnosti. Želeli smo ugotoviti, katera institucija je bila obveščena o tem. Oče je takrat prostovoljno podal izjavo, da niti on ni vedel, kaj se z deklico dogaja, zato tudi centru nikoli ni omenjal morebitnega zanemarjanja ali nasilja. Ob tem pogovoru z očetom in posredovanju njegove izjave je bil prisoten novinar Slovenskih novic, verjetno bi že on poročal o morebitnem nekorektnem pridobivanju izjave.«
