Stric iz ozadja: Dan, ko se dvignejo Jankovići na Kongresnem trgu

Kaj je Jureta Jankovića – ki je samo simbol za vse tiste slovenske Jurčke, ki so šli v Avstralijo, Novo Zelandijo, Kanado in še kam po lepše čase – gnalo in kaj nagnalo v daljne kraje, daleč od atija in mamice in dedka Viranta! Tistega dedka, ki je bil pripravljen smrt – fašizmu, svoboda narodu – s pištolo braniti Jurčkove nepremičnine. Zadeva je popolnoma banalna in bolna, zato ni čudno, če ljudje tega nočejo več trpeti in se organizirajo in demonstrirajo in tekajo po trgih in ulicah! Jure Janković je nekemu anonimnežu, o katerem se nikdar prej ni nič vedelo, menda dolžan tri milijone evrov. Menda zato, ker se govori, da je Jure to dobil za darilo, pa tega ne more dokazati. Obstaja celo ena od različic, ki pravi, da Jure ni nič dolžan, ker ni nič dobil, ampak si je le sposodil.

Če si nekaj sposodiš, je sicer res, da je treba vrniti, ampak ne na takšen huliganski način, ki je čez meje vandalizma, ki smo ga videli v Mariboru, ko so proti policajem letele granitne kocke. Mimogrede: če bi Franc Kangler, ki noče odstopiti, naredil boljše tlakovanje, se to ne bi zgodilo. In ga je prav ovaditi še za to. Kaj se pa zamudimo, saj ima za vratom že dvanajst ovadb. Trinajst je pa nesrečna številka in je bolj verjetno, da bo Kangler končno nastradal od ljudskega sodišča.

Ker Jure Janković nekega lepega jutra ni imel pri sebi doma treh milijonov evrov, so prišli upnik, njegov odvetnik, rubežnik, dedek Virant s pištolo in babico, pet novinarjev, trije fotoreporterji, tri kamere in ata Zoran. To je pomenilo neznosen pritisk na Jureta, ki so ga zalotili v pižami in niti tega ni mogel povedati, da toliko denarja nima ne glede na to, da je Jankovićev. V bližini pa tudi ni bilo bankomata, da bi denar lahko dvignil. Njemu je treba verjeti, saj je enkrat v enem dnevu dvignil na bankomatu kakšnih 300 tisoč evrčkov. To je tako, kot če greste vi kot normalni državljan na bankomat in dvignete poslednjih trideset evrov. Zato je mogoče verjeti, da je Jure vedno imel namen vrniti tri milijone evrov in nič drugega.

Kljub temu ga je rubežnik silil, da naj da denar ali pa premičnine; potem so se po človeško dogovorili, da bo to storil čez mesec dni, vse skupaj pa je potrdil s podpisom z velikimi tiskanimi črkami, da bi bolj držalo. V vmesnem času je Jure Janković storil vse, da bi prišel do denarja: odločil se je za dieto in nekaj privarčeval, njegova Vesna se je morala odpovedati nekaterim luksuznim zadevam, čeprav je bila zelo prizadeta, in sta tudi nekaj privarčevala. Na banki, tako se sliši, so ga grdo odpravili, čeprav je povedal, kdo je njegov ata, pa so rekli, da ima tudi ata še neke dolgove in da pač ne morejo. Hoteli bi pomagati, ampak tale Janša, pa tale vlada, pa tale koalicija – se ve, kakšno mnenje imajo o svoji državni banki NLB.

Do roka Jurček ni imel denarja. Potem so ga opazili v nekem lokalu, kjer je celo v alkoholu utapljal spoznanje, da do roka ne bo skupaj spravil usranih treh milijonov evrov. To pri njihovi družini ne bi smel biti noben problem, ampak saj veste, globalna ekonomska kriza, evropska ekonomska kriza, da o tem, kaj se dogaja pri nas, sploh ne govorim posebej. Skrajno nesramno je, da so prejšnji teden neki hujskači ozmerjali Zorana Jankovića, ko se je ne Kongresnem trgu hotel pridružiti demonstrantom. Tudi on je med siromaki, užaljenimi in poteptanimi in ima pravico kričati: Dol vlada, gor Jurček!

Druga deložacija je bila dejanska podoba osiromašenja te države pod vodstvom Janeza Janše! Iz hiše so odnašali tako rekoč tretjerazredne premične predmete. En dvosed, ki ga niti klošarji ne bi hoteli, tekaško stezo, kjer je Jure s familijo treniral pobeg iz te neznosne nepravne države, amatersko sliko v nenaravni velikosti in velikansko železno blagajno. Že ta blagajna je sama po sebi govorila, da nasilno praznjenje Jurčkovega bivališča ni bilo ne smiselno in ne pošteno. Resda v blagajni ni bilo nič, ampak je ta zgolj simbol moči klana Janković. To pa mora zadostovati kot jamstvo, da bo Jure nekega dne, kadarkoli že, tisti drobiž vrnil.

Jankovićeva hiša v Grosupljem, za katero travnato rušo je ata Zoran prispeval kakšnih sto tisoč evrov, zdaj sameva. Prazna je. V njej ni več topline družinske sreče, nihče ne neguje travice in ne briše prahu. Kot med kakšno vojno je razklana družina – eni na Cipru, drugi doma. A ko se dvignejo in ko bodo šli na svoj Kongresni trg – ta je Jankovićev – se bodo iz oči v oči spoprijeli s svojimi upniki, podizvajalci in drugimi, ki hočejo stotine tisoče evrov.

A kje mi živimo!

P. S.: Lex Jurček&Jankovići – če si komu dolžan več kot 10.000 evrov, se ti dolg odpusti.