Poleg treh sistemsko pomembnih bank oz. bančnih skupin, NLB, NKBM in Abanke, so na podlagi določenih kriterijev v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen bank, Probanka in Factor banka - slednji v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja iz začetka septembra, torej le v omejenem obsegu. Te banke predstavljajo približno 70 odstotkov slovenskega bančnega sistema.
"Bottom up" stresni testi vključujejo tri bistvene elemente presoje. Prvi je ocena absorpcijske sposobnosti banke za pokrivanje izgub - ta vključuje stanje slabitev oz. rezervacij za opazovani portfelj po stanju konec 2012, sposobnost generiranja dobička banke pred oblikovanjem oslabitev oz. rezervacij, potencialni presežek kapitala nad minimalno zahtevanim količnikom najbolj kakovostnega temeljnega kapitala Core Tier 1 v višini devet oz. šest odstotov, pri čemer so izključeni vsi načrtovani blažilni ukrepi uprave za pokrivanje potencialnega kapitalskega primanjkljaja po presečnem datumu.
Druga dva bistvena elementa presoje "Bottom up" stresnih testov pa sta ocena izgub banke iz naslova donosnih in nedonosnih ter prestrukturiranih terjatev ter ocena solventnostne pozicije banke po osnovnem in neugodnem scenariju, ki je skladna s presežkom oz. primanjkljajem absorpcijske sposobnosti banke nad izgubami.
Cilj "Bottom up" stresnih testov je oceniti potencialne kapitalske potrebe slovenskega bančnega sistema in posameznih bank v razmerah osnovnega in neugodnega scenarija.
Razlog za uporabo neugodnega scenarija je po pojasnilih Banke Slovenije ocena robustnosti slovenskega bančnega sistema v sicer hipotetičnih, a možnih neugodnih razmerah. Medtem ko je realizacija osnovnega scenarija precej verjetna, pa neugodni scenarij predpostavlja nadaljnje poslabšanje makroekonomskih razmer v Sloveniji.
S pomočjo "Bootom up" stresnih testov bo izračunan presežek oz. primanjkljaj razpoložljivega kapitala bank nad kapitalskimi zahtevami glede na količnik Core Tier 1 po definiciji Evropskega bančnega organa v višini devet odstotkov po osnovnem scenariju ter količnik Core Tier 1 v višini šest odstotkov v primeru neugodnega scenarija.
Izhodišče za izračun stresnih testov so konsolidirani podatki bank po stanju konec leta 2012, pojasnjujejo v Banki Slovenije. Tokratni testi za razliko od prej izvedenih pokrivajo časovni horizont treh let (2013 do 2015), "kar posledično zagotavlja bolj natančno in verodostojno analizo, ki odraža podaljšano stanje gospodarske recesije in njen vpliv na kakovost aktive, potencialne izgube ter kapitalske potrebe bank", dodajajo.
Banka Slovenije je za izvedbo teh testov in vrednotenje nepremičnin najela neodvisne mednarodne svetovalne družbe in številne ocenjevalce vrednosti nepremičnin. Ti izvajajo preglede na podlagi preizkušenih metod in mednarodnih standardov, pri tem pa uporabljajo metode, uporabljene v primerjalnih pregledih, ki so jih doslej izvajali znotraj EU.
Za vsa področja, vključena v pregled ("Bottom up" stresni testi, AQR, vrednotenje nepremičnin ter "Top down challenge") so bili usklajeni in dogovorjeni tudi t.i. pogoji izvedbe med Banko Slovenije, svetovalci, izvajalci AQR pregledov, koordinatorjem za vrednotenje nepremičnin in preverjevalcem "top-down" stresnih testov.
Testi temeljijo na trenutno veljavni kapitalski ureditvi in ne predvidevajo uporabe regulatornih zahtev nove evropske direktive o kapitalskih zahtevah, ki prenaša globalni dogovor Basel III iz leta 2010. Edina izjema je obravnava odloženih terjatev za davke, za katere je predvidena postopna uveljavitev novih zahtev ("phase - in" pristop) v skladu z omenjeno evropsko uredbo.
Izvedbo celotnega pregleda koordinira in nadzoruje usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo Banka Slovenije, ministrstvo za finance in opazovalci iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa. Pregled je bil pripravljen v skladu z metodologijo, delovnimi postopki, predpostavkami in procesi, ki so bili oblikovani in določeni s strani usmerjevalnega odbora.
Namen omenjenega odbora je tudi zagotoviti čim bolj kakovostno izvedbo celotne vaje, ki mora temeljiti na konsistentni in poenoteni uporabi metodologije med vsemi vključenimi bankami oz. bančnimi skupinami. Usmerjevalni odbor je odgovoren za potrjevanje vseh ključnih elementov pregleda, uporabljenih metodoloških predpostavk in posredovanje navodil za izvedbo posameznih stopenj pregleda in na koncu tudi revidiranje rezultatov stresnih testov.
Objava rezultatov testov je predvidena do konca leta, Banka Slovenija pa bo skupaj z rezultati objavila tudi podrobnejše informacije o uporabljeni metodologiji. "Do objave končnih rezultatov pregleda pa nadaljnjih metodoloških podrobnosti ne moremo razkrivati," so še dodali v centralni banki.