Scenarij, ki ga je ob izvedbi testov ECB predvidela za Slovenijo, je preveč negativen, je ocenil Polanec. Takšnih padcev ni pričakovati. A to ne pomeni, da tovrstni pregledi niso koristni, je dejal.
"Škoda, da stresnih testov in takega načina delovanja ni bilo že pred krizo," pravi Polanec. Nekaj podobnega so centralne banke sicer izvajale, a premalo sistematično. "Mislim, da so te vaje na dolgi rok koristne," izpostavlja ekonomist. Tak način ocenjevanja bančnih portfeljev bo namreč na dolgi rok preprečil kopičenje slabih kreditov.
Sicer pa razmere v slovenskih bankah Polanec trenutno ocenjuje kot zadovoljive in dodaja, da so slovenske banke sedaj dovolj kapitalizirane. Kar se tiče obsega kreditiranja pa poudarja, da so imele banke prej za posojanje preveč ohlapne standarde in so jih še prepozno zaostrile. "Škoda je, da jih nismo že prej - na ta način bi preprečili, da bi prišlo do takšnega obsega slabih kreditov," izpostavlja.
Pregled ECB za Slovenijo po njegovem ni pomenil pomembnega oziroma prelomnega trenutka. "Te stvari smo nekako že prepoznali in večjih sprememb ni pričakovati," je pojasnil.
Je bilo pa kar nekaj špekulacij, povezanih s stanjem v Italiji, pa tudi v nemških in francoskih bankah. Tako je transparentnost, ki jo prinašajo stresni testi, zelo dobrodošla.
Če bi imeli tudi pri nas pred krizo na voljo tako podrobne informacije o portfelju bank, bi Banka Slovenije posameznim bankam lahko naprtila višje kapitalske zahteve in s tem blokirala obseg kreditiranja. "Centralna banka bi morala opaziti rast obsega kreditiranja v letih 2004, 2005 in dvigniti kapitalske zahteve," pojasnjuje Polanec. Na ta način bi delovala proticiklično, kar bi bilo dobrodošlo.
"Pravzaprav bi to morale početi banke same, a je očitno, da pri napovedovanju, kdo ne bo vrnil kredita, niso bile aktivne in so na sploh ravnale pod kritiko," je kritičen ekonomist. Naše banke tako niso naredile niti matematičnega dela, "da korupcijskih zadev sploh ne omenjam", zaključuje.
ECB je za 130 bank iz območja z evrom opravila pregled kakovosti sredstev ob koncu leta 2013 ter na podlagi ugotovitev pregleda izvedla obremenitvene teste po osnovnem in negativnem makroekonomskem scenariju. Objavila je tudi skupni ugotovljeni kapitalski presežek ali primanjkljaj posameznih bank po negativnem scenariju.
Iz Slovenije so bile v test vključene NLB, NKBM in SID banka. Vse tri imajo po osnovnem scenariju kapitalski presežek, po neugodnem scenariju pa bi konec leta 2016 NLB in NKBM izkazovali kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov. Vendar novi dokapitalizaciji ne bosta potrebni, saj bosta banki za pokritje ugotovljenega primanjkljaja namenili zadržane letošnje dobičke. SID banka bi tudi po neugodnem scenariju izkazovala kapitalski presežek.