Novi ljubljanski nadškof Stres je izrekel posebno zahvalo dosedanjemu nadškofu metropolitu Alojzu Uranu in ljubljansko nadškofijo sprejema, kot pravi, v urejenem in zglednem stanju.
Uranu je ravno tako tudi hvaležen za pripravljenost, da mu še naprej pomaga in s svojimi bogatimi izkušnjami stoji ob strani. Stres srčno upa, da bo Uranu ta razbremenitev in zdravljenje, ki ga še čaka, povrnilo moči, da bosta lahko sodelovala tudi v prihodnje.
Kot nadškof v glavnem mestu Slovenije je Stres pozdravil tudi državno oblast in menil, da se odnosi med državo in Cerkvijo sicer počasi, a vendarle urejajo v smeri evropskih standardov. Poudaril je, da bi "rad prispeval k temu, da bi uresničili še tisto, kar nam na tem področju manjka". Po njegovem se Cerkve ni treba bati.
"Nimamo drugega namena, kakor da oznanjamo evangeljske vrednote pravičnosti in ljubezni. Katoliška cerkev in njeni člani v Sloveniji nimamo in ne pričakujemo privilegijev, smemo pa pričakovati, da bomo za svoje poslanstvo imeli enake možnosti, kakor jih ima Cerkev v drugih primerljivih evropskih državah. Nič več in nič manj," je še dejal novi ljubljanski nadškof Stres.
Nadškofijo bo prevzel 24. januarja. Do takrat pa se bo seznanil s stanjem v ljubljanski nadškofiji, je povedal.
Dosedanji ljubljanski nadškof Alojz Uran je dejal, da je ljubljanski nadškofiji v petih letih posvetil vse svoje življenje in moči. V škofovskem geslu "Da, Oče.", ki ga je izbral ob posvečenju v škofa v Rimu 6. januarja 1993, je, kot pravi, videl vse svoje upanje in delo.
Odpoved voditeljski službi po njegovih besedah ne pomeni odpovedi žrtvi, ki jo še naprej rad sprejme za "to Cerkev, za to ljudstvo, iz katerega ga je Gospod poklical".
Zahvalil se je vsem, s katerimi je v teh letih sodeloval ali pa so njegovo delo spremljali z dobrohotnostjo, še posebej duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vernikom iz ljubljanske nadškofije.
Svojemu nasledniku je izrekel dobrodošlico in dejal, da bo pripravljen sodelovati.
Metropolit je nadškof, ki predseduje cerkveni pokrajini. V podrejenih škofijah ima pravico nadzorovati, da se natančno ohranja vera in cerkvena disciplina, sicer pa v teh škofijah nima vodstvene oblasti. V treh mesecih po prejemu škofovskega posvečenja ali, če je bil že posvečen, po kanoničnem prevzemu škofije je papeža dolžan prositi za palij, ki je znamenje oblasti, katero ima metropolit po pravu v cerkveni pokrajini v občestvu z rimsko Cerkvijo, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.
Palij, prvotno plašč, je danes samo še ovratnica iz bele volne, široka približno tri prste, pretkana s črnimi križi in s trakovoma, ki padata po prsih in po hrbtu.
Uran je nadškofijo vodil od leta 2004, v zadnjem času pa je imel zdravstvene težave in je bil večkrat hospitaliziran. Zadnjič je bil 64-letni Uran zaradi nenadne slabosti hospitaliziran 9. oktobra, v bolnišnici pa je preživel teden dni. Kot so tedaj pojasnili v tiskovnem uradu ljubljanske nadškofije, so opravljene preiskave pokazale oslabelost srca.
Uran je bil 16. decembra 1992 imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa, 31. decembra 1992 pa za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. 6. januarja 1993 ga je v škofa v Rimu posvetil papež Janez Pavel II. Ob posvečenju si je za škofovsko geslo izbral geslo: "Da, Oče".
Za ljubljanskega nadškofa metropolita je bil imenovan 25. oktobra 2004, umeščen pa je bil 5. decembra v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Na tem položaju je nasledil Franca Rodeta, ki je bil ljubljanski nadškof od marca 1997. Pred njim je bil od leta 1980 ljubljanski nadškof in metropolit pokojni Alojzij Šuštar.
Nadškof Uran bo po predaji nadškofije nasledniku ohranil naslov nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita.
Papež je Antona Stresa ob ustanovitvi novih škofij v Cerkvi na Slovenskem 7. aprila 2006 imenoval za prvega škofa novoustanovljene celjske škofije, 31. januarja letos pa je bil imenovan za nadškofa koadjutorja Nadškofije Maribor.
Papež Benedikt XVI. je danes določil tudi nekatere druge kadrovske spremembe v Cerkvi na Slovenskem. V mariborski metropoliji je dosedanjega murskosoboškega škofa Marjana Turnška imenoval za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu metropolitu Francu Krambergerju, dosedanjega mariborskega pomožnega škofa Petra Štumpfa pa je imenoval za škofa ordinarija v Murski Soboti.
Škof Turnšek je bil za murskosoboškega škofa imenovan 7. aprila 2006, škof Štumpf pa je bil za pomožnega škofa v Mariboru imenovan 24. maja 2006.