Poslanci sprejeli interventni zakon v zdravstvu: Miha Kordiš glasoval proti

Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana in posega v več zakonov s področja zdravstva.

Med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.

Namen zakona je stabilizirati zdravstveni sistem in bolnikom zagotoviti ustrezno zdravstveno obravnavo, je uvodoma na včerajšnji seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Osterc. Na ministrstvu želijo do marca pridobiti objektivni posnetek stanja in bolnika dati na prvo mestu.

Med glavnimi rešitvami je Osterc poleg dodatkov na primarni ravni za povečan obseg dela izpostavil še profesionalizacijo svetov zavodov, obvezno izvajanje vsakoletne notranje revizije v javnih zdravstvenih zavodov, novi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa.

Ta ukrep, torej plačilo opravljenih storitev brez zgornje meje, bo začel veljati s 1. septembrom in bo trajal do konca prihodnjega leta. Minister Bešič Loredan je v nedavnem pogovoru za STA izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Prve realnejše podatke o čakalnih vrstah pa si minister obeta že do 15. septembra.

Zakon ob tem pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora, kakovosti in investicij v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob prenaša na urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Vlada je za vršilca dolžnosti direktorja urada imenovala Aleša Šabedra, sicer nekdanjega ministra za zdravje.

V razpravi poslancev je bilo slišati več kritik na račun predlaganih ukrepov. Poslanka Levice Nataša Sukič je na primer izpostavila, da interventni zakon ne sledi zavezam v koalicijski pogodbi po obvarovanju in krepitvi javnega zdravstva. V koalicijski partnerici so namreč kritični do tega, da interventni zakon sredstva za dodatno opravljene storitve poleg javnim zdravstvenim zavodom namenja tudi koncesionarjem.

Sprva so napovedovali, da bodo sprejetju zakona nasprotovali, a je nato proti glasoval samo Kordiš, ostali poslanci Levice pa so se glasovanja vzdržali, tako kot tudi poslanka Meira Hot (SD) ter poslanca NSi Vida Čadonič Špelič in Janez Cigler Kralj.

Poslanka SDS Karmen Furman pa je bila kritična do predlaganih sprememb v svetih javnih zdravstvenih zavodov. Pomisleke je DZ naslovil s sprejetjem dopolnila, da se v sestavo svetov zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država, dodaja možnost imenovanja predstavnika lokalne skupnosti, to je občine, v kateri ima zdravstveni zavod sedež.

Dopolnili s tako vsebino so vložili tako v SD in Svobodi kot v NSi, a ker je DZ najprej glasoval in tudi izglasoval dopolnilo iz koalicijskih vrst, poslanci o predlogu dopolnila NSi niso glasovali.

DZ je ob tem zavrnil dopolnila, ki so jih predlagali v SDS, in so se med drugim nanašala na odločanje o podaljšanju koncesij. SDS je sicer z dopolnilom predlagala še, da se omogoči koriščenje odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. A poslanci o predlogu dopolnila niso glasovali, saj, kot je razvidno s spletne strani DZ, ni bil pravilno vložen.

Premier Robert Golob je v včerajšnji oddaji TV Odmevi na TV Slovenija povedal, da je osnovni namen zakona, da vzpostavijo pravno podlago, da se bodo lahko 1. septembra lotili reforme zdravstvenega sistema. Napovedal je, da bodo septembra odprli široko javno razpravo o noveli včeraj sprejetega zakona. Vanjo nameravajo vključiti vse tehtne pripombe in jo sprejeti nekje novembra.