Spremembe arhivskega zakona najverjetneje brez zadostne podpore

Poslanka SDS Eva Irgl je v imenu predlagateljev pojasnila, da je obstoječi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih omejil dostop do tovrstne dokumentacije, zlasti do gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV).

Na prvi pogled je morda videti, da je zakon razširil možnost dostopa, vendar pa je z določbami o anonimizaciji in o arhivski komisiji v praksi to možnost zelo otežil. Komisija mora zahtevano gradivo namreč pregledati in ga anonimizirati, to pa lahko traja tudi več kot leto dni, je pojasnila. Z zakonom zato v SDS želijo popolnoma odpreti arhivsko gradivo javnosti, pri vprašanju anonimizacije pa vzpostavljajo razliko med žrtvami in nosilci javnih funkcij.

Vlada predloga sprememb zakona ne podpira. Kot je na seji dejala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, veljavni zakon raziskovalcem preko odločbe arhivske komisije omogoča neomejen dostop do gradiva. Po besedah ministrice v arhivu v smislu uporabe arhivskega gradiva niso zaznali nezadovoljstva uporabnikov, niti upada števila raziskovalcev.

Ob tem je pojasnila, da anonimizacija pride v poštev v posameznih primerih, nekoliko daljšo čakalno dobo pa povzroči le v primerih zahtev po obsežnejšem sklopu gradiva. Še tedaj pa v praksi to pomeni nekaj mesecev čakanja in nikakor ne več kot leto dni, kot meni predlagatelj, je zatrdila Bizjak Mlakarjeva.

V večini poslanskih skupin predlogu sprememb zakona niso naklonjeni. Poslanka SMC Anita Koleša je med drugim dejala, da je že veljavni zakon odpravil zakonske pomanjkljivosti, ki so onemogočale izvajanje njegovega namena. Poleg tega so državljani že "zavrnili manever SDS", ki je z referendumom skušala preprečiti njegovo uveljavitev.

Andrej Čuš (SDS) je izpostavil, da s predlogom sprememb zakona v poslanski skupini ne promovirajo ideološkega boja, pač pa želijo zgolj vzpostaviti standarde, ki veljajo v večini evropskih držav. "Politična elita še vedno skriva svoje grehe iz preteklosti," je opozoril.

Primož Hainz (DeSUS) pa je predlog sprememb zakona označil za politično obračunavanje s strani SDS. Veljavni zakon je namreč po njegovih besedah arhive odprl bolj kot kadarkoli.

Za odpiranje ideoloških tem in kulturnega boja so predlog sprememb označili tudi v SD. Poslanka SD Marija Bačič je opozorila, da bi predlog prekomerno posegel v osebne podatke, ti pa bi bili lahko v imenu znanstvenega raziskovanja tudi zlorabljeni.

Da ima javni interes svoje meje, je menila tudi Violeta Tomić (ZL). So pa arhivi po njenih besedah zelo priročno orodje konservativcev, ki lahko tako vedno znova "najdejo zgodbe o lovu na čarovnice".

So pa predlogu sprememb v prvem branju naklonjeni v NSi. Kot je dejala predsednica NSI in poslanka Ljudmila Novak, je obstoječi zakon sicer pomembno razširil dostopnost do arhivskega gradiva, a so se na drugi strani povečali administrativni postopki. Zato predlaganim rešitvam ne nasprotuje.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so medtem napovedali glasovanje po svoji vesti. Je pa vodja poslanske skupine Bojan Dobovšek poudaril, da bi bilo raziskovalcem treba omogočiti čim hitrejši dostop do arhivskega gradiva.