NSI: Zakon smo podprli, ker povečuje dostopnost arhivskega gradiva

Zapis Nove Slovenije objavljamo v celoti:

Vladni predlog Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je prvotno sicer predvideval podaljšanje zaprtja arhivov za 5 let (s 75 na 80 let), vendar je parlamentarni odbor – tudi s podporo NSi – takšno spremembo zavrnil. NSi je skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami uspela doseči, da ureditev ostane enaka, kot doslej. Sprejeti popravek zakona, dopolnjen z amandmaji, ki so jih podprli tudi poslanci NSi, bistveno bolje ureja dostop do arhivskega gradiva in arhiva nikakor ne zapira. Pri odločitvi smo upoštevali mnenje arhivske stroke, da je zakon potreben, saj izboljšuje in olajšuje delo arhivarjev in raziskovalcev.   

Dosedanji 65. člena zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva je onemogočal dostop do arhivskega gradiva, ki je nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije, organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, če gradivo vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.

Novi 65. člen zakona, ki so ga podprli tudi poslanci NSi (na pristojnem odboru pa predstavniki SDS), pa odpira dostop do vsega prej omenjenega gradiva, pod pogojem, da se občutljive osebne podatke prekrije (anonimizira). Anonimizacija pomeni, da v primeru, ko gre za osebne podatke (zdravstveno stanje, versko prepričanje, spolna usmerjenost, itd.), le-ti zaradi varstva osebnih podatkov ostanejo tajni, ostali podatki pa postanejo javno dostopni.

Če anonimizacije ne bi uvedli oziroma če predloga zakona ne bi spreminjali, bi prihajalo do tega, da bi arhivski dokumenti ostajali v tajnosti v celoti. Sedaj pa bodo lahko raziskovalci dostopali do vsega gradiva, z izjemo občutljivih osebnih podatkov, ki bodo prekriti. To povečuje dostopnost do arhivskega gradiva, zato smo zakon v NSi podprli.

Novi zakon tudi predvideva, da bo arhivska komisija morala o dostopnosti arhivskega gradiva odločiti v dveh mesecih, kot to določa tudi zakon o upravnem postopku. Torej bo po novem zakonu dostopnega več arhivskega gradiva. Tisto gradivo, ki je bilo doslej nedostopno, bo po novem zakonu zaradi anonimizacije dostopno.

SDS je na seji sicer predlagala, da bi ta rok omejili na 30 dni, vendar so poslanci NSi upoštevali mnenje Arhivske komisije, ki ji predseduje dr. Andreja Valič Zver in ki je izrazila mnenje, »da je bolj smiselno, da se pri postopkih, ki jih vodi, spoštuje roke kot jih določa zakon o upravnem postopku, saj so ti ustrezni.«

Pojasnilo o odločitvi poslancev NSi glede dostopnosti arhivskega gradiva dajemo predvsem zaradi nekaterih napačnih in vsiljenih interpretacij, ki se tičejo tajnosti arhivskega gradiva in sprejetih sprememb zakona.

Več na: http://www.nsi.si/nsi-je-arhivski-zakon-podprla-ker-povecuje-dostopnost-arhivskega-gradiva.html