Omerza: Da se ne bomo zbudili v socializmu s človeškim obrazom in nečloveško tajno policijo

Sporočilo za javnost SDS:

Z referendumom o arhivih ne branimo samo pravice dostopa do informacij, ki je v ubdovskih arhivih, temveč tudi demokracijo, ki smo jo dolgo, dolgo čakali.

Novi v nizu pogovornih večerov z naslovom “Referendum - nezaupnica vladi, ki zapira arhive UDBE in uničuje Slovenijo” je potekal 25. aprila 2014 v polni dvorani v Vuzenici. Govorci so bili mag. Igor Omerza, publicist, mag. Andrej Šircelj, poslanec SDS ter dr. Andrej Umek, nekdanji minister za znanost in tehnologijo.

»Uničevanje arhivov UDBE se je začelo natanko 7. marca 1990,« je uvodoma v Vuzenici povedal mag. Igor Omerza. Ob tem je prikazal tudi slikovno gradivo in povedal, da so tudi v tedanjih časopisih to uničevanje foto-dokumentirali. Povedal je, da so ocene zgodovinarjev, da je bilo takrat uničenih 80%- 90 % arhivov Udbe. »Za ta genocid nad arhivsko dokumentacijo nihče ni odgovarjal. 24 let po tem uničevanju dopolnitve arhivskega zakona iz leta 2006 močno otežujejo vpogled javnosti v tiste udbovske ostanke, ki so preživeli ta uničevalni cunami,« je nadalje dejal. Publicist mag. Omerza je še povedal, da je bil duh zakona iz leta 2006 bil jasen: popolna odprtost z varovanjem osebne integritete tistih, katerim je življenje uničil zavržni režim. »V vsem tem času ni bilo nobene pritožbe glede nespoštovanja določb zakona in tudi nobena žrtev se ni pritožila glede tega, da bi bila kakorkoli zlorabljena,« je pojasnil mag. Igor Omerza. Po njegovih besedah pa se je del arhiva UDBE zanj zaprl po objavi knjige Edvard Kocbek – os. dosje št. 584 in po tem, ko je napovedal raziskovanje bombnega atentata v primeru Velikovec.

Mag. Omerza je pojasnil tudi, da je jeseni leta 2011, po referendumu o arhivih, ki so ga ljudje večinsko zavrnili, direktor  Arhiva RS Dragan Matič samovoljno uvedel anonimizacijo, pod pretvezo, da se bo na ta način zaščitilo žrtve, v resnici pa je to pomenilo, da se ni moglo uresničevati normalnega pregleda arhivov. »Zakon, ki ga je predlagala sedanja vlada, pa zapoveduje splošno anonimizacijo občutljivih osebnih poudarkov, in hkrati širi vsebine, ki bodo v očrnjeni oblik dostopne raziskovalcem, to pa praktično pomeni zapiranje arhivov,« je povedal Omerza. Ob tem je povedal, da anonimizacija pomeni, da bo moral arhivist pregledati celotno arhivsko škatlo, ki vsebuje približno 1000 mikrofilmov ter drugih gradiv, ter da bi arhivistovo pregledovanje, ki mora biti opravljeno pred pregledom raziskovalca, pomenilo, da se bo z eno arhivsko šktalo ukvarjal lahko tudi 100 let. Po besedah mag. Omerze so z novelo zakona izenačeni krvniki in žrtve, kar je nezaslišano. »Zakoni bi se morali pisati za daljše obdobje in uporabniki arhivskih gradiv ne bi smeli biti odvisni od vsakokratne kadrovske sestave vlade in arhivske komisije,« je povedal mag. Omerza. Dejal je še, da bi Slovenci morali tako kot Čehi popolno odpreti arhiv. »Čehi so že zdavnaj napisali, da če ne bomo poznali preteklosti, se lahko le ta ponovi.«

»Podcenjevanje vprašanja o arhivih je zelo nevarno. Če ga bomo podcenjevali, se bomo nekega lepega dne zbudili v socializmu s človeškim obrazom in nečloveško tajno politično policijo.

Dr. Andrej Umek, nekdanji minister za znanost in tehnologijo, je dejal, da demokracija ni za vedno postavljena, temveč  da jo je treba razvijati, gojiti in si zanjo prizadevati. »Sedanja vlada pa s svojimi ukrepi ruši prizadevanje za demokracijo in osnovne predpostavke demokracije,« je povedal dr. Umek. Po njegovih besedah je tudi osnova demokracija pravica vedeti. »Širša slovenska javnost mora biti informirana, vlada pa mora zaupati ljudem, da imajo bistro glavo. Če ne dopušča, da se ljudje informirajo, krši osnovne demokratične norme.  To pa počne vlada  Alenke Bratušek,« je bil jasen dr. Umek. Po njegovih besedah vlada Alenke Bratušek »gloda stavbo naše demokracije, jo ruši in postavlja ovire.« Nekdanji minister dr. Umerk je tudi izpostavil, da referendum  o arhivih pomeni tudi odločanje o demokraciji. » Z glasovanjem torej ne branite samo pravico dostopa do informacij, ki so v ubdovskih arhivih, branite tudi demokracijo, ki smo jo dolgo, dolgo čakali in ne bi radi ponavljali starih izkušenj,« je povedal. »To glasovanje o arhivih je torej pomembno za širšo demokratično situacijo v Sloveniji, kar je vredno braniti, ne glede na to, kaj si o arhivih mislite,« je zaključil.

Poslanec SDS in kandidat za evropskega poslanca mag. Andrej Šircelj pa je spregovoril predvsem o širši finančni situaciji in gospodarskem stanju,v  katerem je država. Po njegovih besedah izjemno velik problem predstavlja nedelujoč bančni sistem oziroma slaba sanacija bančnega sistema. Spomnil je na to, da se je nekoč veliko kreditov dajalo »na lepe oči«. »Denar se je dajal za projekte, ki so bili medijsko podprti, na koncu pa se je izkazalo, da je bilo vse skupaj le farsa in slepilo in da je šlo vse skupaj v žepe posameznikov,« je povedal. Ob tem je bil tudi jasen, da če nimamo informacij, težko ugotovimo odgovornost za bančno in finančno krizo. »Rešujemo torej bančno krizo, bank pa še nismo rešili, saj je polovica slabih terjatev še vedno na bankah in v naslednjih letih bo treba plačati še nekaj milijard zanje,« je dejal. »To je tisto, kar povzroča tudi to, da se vlada enormno zadolžuje,« je bil jasen mag. Šircelj. Po njegovih besedah 8 milijard zadolževanja pomeni vse davki, ki se stečejo v državni proračun letno.  Prav tako to tudi pomeni eno milijardo obresti, ki jih je treba letno plačati. »Temu zadolževanju pa tudi ni  videti konca,« je opozoril mag. Šircelj.

Po njegovih besedah je ta vlada padla tudi pri strokovnih, ne le političnih vprašanjih, kar se je dokazalo pri zakonu o davku na nepremičnine, kjer ni bilo opredeljene niti pravice do pritožbe. Mag. Šircelj je nadalje izpostavil še, da potrebujemo novo vlado, ki bo prepričala ljudi, da lahko potrošimo le toliko kot ustvarimo, ki bo zaustavila zadolževanje, pričela z investicijami, in ki bo  v evropskem in svetovnem prostoru delovala transparentno in verodostojno.  »Že nekaj let nam tujina ne verjame, ne verjamemo nam vlagatelji, zato tudi dobivamo stalno nadzornike iz tujine,« je bil jasen mag. Šircelj. Po njegovih besedah bi nova vlada morala prinesti tudi optimizem za ljudi, na drugi strani pa verodostojnost do tujine. »Sedanja vlada nam tega ne bo prinesla in tudi razprtije, ki jih imajo, nas do tega ne bodo pripeljali,« je zaključil mag. Andrej Šircelj.

Prisotne na tribuni pa je pozdravil tudi župan Vuzenice Franc- Franjo Golob, ki je prav tako izpostavil, da je slovenska država pretirano zadolžena, da je njegov dvoletni vnuk že danes zadolžen z 12.000 evri. Opozoril je tudi na pomen arhivov in tega, da ostanejo odprti za javnost.