Finančna uprava RS (Furs) namerava nadaljevati izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. To jim dovoljuje Šutarjev zakon, prepričani pa so tudi, da pri že izdanih sklepih ni bila potrebna predhodna presoja centrov za socialno delo, je danes povedal direktor Fursa Peter Grum.

Potem ko je Furs številnim dolžnikom delno ali v celoti zarubil denarno socialno pomoč, so na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto, kjer je bilo izdanih veliko sklepov o izvršbi, v sredo sicer menili, da bi moral Furs po zakonu o tem prehodno obvestiti CSD. Ta bi nato na podlagi socialnega položaja dolžnika presodil, ali se izvršba izvede ali pa se namesto tega dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi.

A na Fursu so na podlagi svoje razlage Šutarjevega zakona prepričani, da jim izvršb predhodno ni treba pošiljati v presojo centrom. "Ker Furs sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov," so na Fursu zapisali v današnji izjavi za javnost.

Vpliv na že izdane sklepe pa bi bil po prepričanju Fursa mogoč le, če bi centri za socialno delo o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa. Ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona, so zapisali.

Furs je sicer sezname sklepov, ki jih je izdal v zadnjih dneh, posredoval ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ne krajevno pristojnim centrom, kot to določa zakon, saj sam ne razpolaga s podatkom o tem, kateri je krajevno pristojni center.

V prihodnje bo Furs o tovrstnih izvršbah tedensko obveščal ministrstvo oziroma bo ravnal kako drugače, če se bodo z ministrstvom tako dogovorili, je v popoldanski izjavi za medije še povedal direktor Fursa Grum. Potrdil je tudi, da se bodo s predstavniki ministrstva v kratkem sestali.

Zakon ne predvideva, da bi moral dolžniku ostati minimalen znesek socialne pomoči, pa je Grum odgovoril na trditve nekaterih, da Furs ne bi smel zaseči celotne denarne socialne pomoči. Nasploh meni, da "vsak, ki izvaja prekrške tako pogosto kot kršitelji, zoper katere smo ukrepali, ne sme dobiti denarne socialne pomoči, ker ne ravna v skladu s pravili te države".

V izjavi za javnost so na Fursu navedli tudi dopolnjene podatki glede izdanih sklepov o izvršbah. Skupno so od 8. januarja do danes izdali 1674 tovrstnih sklepov. Z njimi terjajo skupaj nekaj manj kot pol milijona evrov, izterjanih pa je bilo 126.260 evrov. Največ dolžnikov, in sicer več kot petina, je s področja novomeške finančne uprave, sledita ljubljanska in mariborska.

Skupno so sklepe izdali 1085 dolžnikom, kar pomeni, da je bilo za enega dolžnika lahko izdanih več sklepov, ker so nekateri po izdanih sklepih imeli že nove neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Po besedah Gruma gre sicer za dolžnike, ki pogosto izvajajo prekrške. Nekateri so sklep o izvršbi letos dobili že dvakrat.