Vpis v imenik odvetnikov oziroma včlanitev v odvetniško zbornico sta namreč obvezna za vse, ki želijo postati odvetniki, zato se varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer zastavlja vprašanje arbitrarnosti odločitve o povišanju vpisnine, če pri tem niso upoštevana vnaprej določena merila.

Takšna praksa se tudi sicer lahko sprevrže v še večje zapiranje možnosti za zaposlitve mladih in vzpostavljanje prednostnih izhodišč tistim, ki bodo imeli boljše finančne zmožnosti plačila tako visokih vpisnin, opozarja. To bi lahko privedlo do oblikovanja novodobnih elit, ki ne bodo temeljile le na kakovosti dela, temveč na svoji finančni moči ali moči socialne skupine, ki ji pripadajo, še izpostavljajo v uradu. Varuh si sicer, kot še poudarjajo, vseskozi prizadeva za dvig kakovosti odvetniškega dela in zato zgolj merilo finančne zmožnosti plačila vpisnin ne bi smelo prevladati.

Skupščina OZS pred dnevi na seji, na kateri je sodelovalo 63 odvetnikov od 1679, izglasovala bistveno povišanje vpisnine v odvetniški imenik, kar je pogoj za opravljanje tega poklica. Ob všteti vpisnini za pripravništvo in odvetniško kandidaturo je vpisnina doslej znašala 2500 evrov, po novem pa bo kar 9000.

V OZS so sicer za STA pred nekaj dnevi razložili, da točke o povišanju vpisnine na dnevnem redu skupščine sploh ni bilo, a je upravni odbor zbornice predlagal povišanje vpisnine na 3000 evrov. Vendar so nekateri odvetniki prišli s svojimi predlogi za zvišanje vpisnine na pet, sedem, devet in 12 tisoč evrov.

Odvetniki so se nato uskladili, da bodo najprej glasovali o predlogu za 9000 evrov visoko vpisnino. Za predlog naj bi neuradno glasovalo okoli 50 od 63 prisotnih odvetnikov, češ da taka vpisnina ne predstavlja zneska, ki ga pravnik z nekajletno prakso ne bi mogel zbrati. Ker je ta predlog dobil večinsko podporo, o drugih niso glasovali.

Pojasnila sicer že zahteva ministrstvo za pravosodje. Če jih argumenti ne bodo prepričali, bodo morda šli v zakonodajne spremembe, so napovedali.