Točke o povišanju vpisnine na dnevnem redu skupščine sploh ni bilo, je za STA razložil predsednik zbornice Roman Završek. Je pa na seji upravni odbor zbornice predlagal povišanje vpisnine na 3000 evrov, saj da je treba vpisnino, ki je niso povišali od leta 2003, uskladiti z inflacijo. Vendar so nekateri odvetniki prišli s svojimi predlogi za zvišanje vpisnine na pet, sedem, devet in 12 tisoč evrov. Največje povišanje je predlagal odvetnik Stojan Zdolšek, ki pa dogajanja na skupščini za STA ni želel komentirati.
Škandalozni sklep odvetniške zbornice: devet tisoč evrov za vstop med odvetnike
Po pojasnilih predsednika zbornice Završka so se nato uskladili za glasovanje o predlogu za 9000 evrov visoko vpisnino. Za predlog naj bi neuradno glasovalo okoli 50 od 63 prisotnih odvetnikov, češ da taka vpisnina ne predstavlja zneska, ki ga pravnik z nekajletno prakso ne bi mogel zbrati. Ker so izglasovali ta predlog, o drugih niso odločali.
A povišanje vpisnine je završalo med odvetniki, razburilo je predvsem odvetniške kandidate, ki po neuradnih informacijah v povprečju prejemajo med 800 in 1100 evrov plače.
Znani ljubljanski odvetnik Miha Kozinc bi zato tiste, ki so podprli predlog, vprašal, ali so sami imeli toliko denarja, ko so začenjali svojo odvetniško pot. Mlad odvetnik ima veliko stroškov, urediti si mora pisarno, sočasno pa se najbrž spopada še s stanovanjskim vprašanjem, je dejal za STA.
Visoka vpisnina bo prizadela zlasti odvetniške kandidate
Doslej je sicer moral mladi pravnik, če je želel postati odvetniški pripravnik, plačati 250 evrov, odvetniški kandidat pa 960 evrov. Ob vpisu v imenik je moral mladi odvetnik plačati še dodatnih 1200 evrov, skupaj torej nekaj manj kot 2500 evrov.
Znesek plačila za pripravništvo in kandidaturo se ne spreminja, če bo kandidat želel postati odvetnik, pa bo ob vpisu v imenik moral poravnati razliko med tema dvema že plačanima vpisninama in vpisnino v odvetniški imenik. Če od 9000 evrov odštejemo torej 250 ob pripravništvu in 960 evrov ob kandidaturi, bo nadebudnega odvetnika čakalo še plačilo 7790 evrov.
Visoka vpisnina bo torej prizadela odvetniške kandidate, ki so sicer znotraj zbornice organizirani v svoj zbor z izvoljenim vodstvom. Predstavnikov omenjenega zbora pa na skupščini ni bilo, čeprav so po statutu zbornice vabljeni, je opozoril Završek. Odvetniški kandidati sicer volilne pravice na skupščini nimajo.
Zdaj, ko je predlog že sprejet, Završek napoveduje dialog s kandidati, s predstavniki zbora se bo sestal takoj po prvomajskih počitnicah. Pred odločanjem tega tudi ni mogel storiti, saj tudi sam ni videl, s kakšnimi predlogi bodo na skupščino prišli nekateri odvetniki.
Očitki o elitizmu
V primeru, ko bo v odvetništvo želel prestopiti nekdo "zunanji", denimo sodnik ali tožilec, bo moral poravnati vseh 9000 evrov. In znana so opozorila odvetnikov, da je v njihovih vrstah že preveč ljudi in da številni ob vseh stroških, ki jih prinaša najem pisarne in plačilo osebja, komaj shajajo. Zato se postavlja vprašanje, ali gre pri povišanju vpisnine za manever odvetnikov, da bi zajezili prihode v njihove vrste.
Završek ta ugibanja težko komentira, saj da tolikšno povišanje vpisnine ni predlagal upravni odbor zbornice. Priznava pa, "da znesek ne odraža normalnega stanja v Republiki Sloveniji". V sporočilu za javnost pa je dodal, da je znesek nedvomno visok, "vendar bistveno nižji od ostalih stroškov, ki so potrebni na poti do poklica samostojnega odvetnika".
In če bodo ugotovili, da zaradi visoke vpisnine novih vpisov ne bo, bodo reagirali in sklicali skupščino, je napovedal. Sočasno pa poudarja, da zbornica, ki ni proračunski uporabnik in se torej financira le iz vpisnin in članarin (ta znaša 30 evrov mesečno za odvetnike ter 15 za kandidate), veliko vlaga v izobraževanje odvetnikov. Z izjemo delavnic za manjše število udeležencev so vsa izobraževanja brezplačna, je pojasnil Završek.
Prav tako imajo zaradi večjega števila odvetnikov posledično več dela tako disciplinski organi zbornice, vse obsežnejše je tudi delo strokovnih služb zbornice, ki terja kadrovske okrepitve, so pojasnjevali na zbornici.
Tudi sogovornika STA, poleg Kozinca še ljubljanski odvetnik Boris Grobelnik, se strinjata, da je v odvetništvu preveč ljudi in da je to treba rešiti, a ne tako, da se omejuje svobodno izbiro poklica in se zapira vrata mladim. Kozinca boli namreč prav "kratkovidnost in zasledovanje lastnih interesov".
Grobelnik meni, da bi se vprašanje lahko reševalo že pri številu vpisnih mest na študij prava - nekoč je ta program nudila ena fakulteta, danes kar tri. Delovanje v odvetništvu bi se lahko urejalo tudi na podlagi izkušenj, meni, denimo tako, da bi odvetnik prvih pet let zagovarjal le zadeve v pristojnosti okrajnega sodišča. Kozic možnost vidi v poostreni disciplini.
"Zdaj gre namreč za elitizem," je ocenil Grobelnik, saj bodo v odvetništvo lahko vstopali le otroci bogatejših staršev.
Kozinčeva odvetniška pisarna je svojim kandidatom doslej sama plačevala vpisnino, a ta znesek je previsok, je priznal. Zato meni, da bi morala zbornica sklicati izredno skupščino in predlagati nov sklep.